Pač videl zvezd sem brez števila

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
V gaji Pač videl zvezd sem brez števila
Poezije 4
Simon Gregorčič
Bratje v kôlo se vstopimo
Dovoljenje: Edit-delete-not encyclopedic.svg Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Pač videl zvezd sem brez števila,
kresnic ivanskih in pa vešč,
krasnó se vsaka je svetila,
soditi pa sem bil nevešč.

Svetlobo slednjo jaz sem ljubil,
svetlobo dne, mrakú, noči -
zaslépljen skoraj vid sem zgubil,
a kdo ga včasih ne zgubi?

Zdaj vid se vrača, ž njim spoznanje:
kresnice, vešče - kaj ve, kaj?
In zvezde, ljubljenke nekdanje?
Sonc pravih gledam zdaj sijaj!

Ve zvezde svetite le v noči,
zažge in pa vgasí vas noč;
ko z zorom jasni dan napoči,
ve ob svetlobo ste in moč.

In ve kresnice? Žar imate
iz isker naših le kersóv,
in mnogemu se zdite zlate,
a z onih niste ve svetóv.

In vešče ve plamenoješče,
ve vabite ljudi v tolmun,
in zvabite pač vanj nevešče;
a všel vam je vbiralec strun.

Kresnice, vešče in zvezdíce,
vaš žar vabljiv je, a minljiv:
mamljiv pač za oči zeníce,
a duši malo tolažljiv.

Dve sonci zre oko zavzeto,
ki mi ne vgasneta nikdar:
resnice sonce - pismo sveto,
a drugo - poezije čar...