Pač videl zvezd sem brez števila
| ← V gaji | Pač videl zvezd sem brez števila Poezije 4 Simon Gregorčič |
Bratje v kôlo se vstopimo → |
| |||||||
Pač videl zvezd sem brez števila,
kresnic ivanskih in pa vešč,
krasnó se vsaka je svetila,
soditi pa sem bil nevešč.
Svetlobo slednjo jaz sem ljubil,
svetlobo dne, mrakú, noči -
zaslépljen skoraj vid sem zgubil,
a kdo ga včasih ne zgubi?
Zdaj vid se vrača, ž njim spoznanje:
kresnice, vešče - kaj ve, kaj?
In zvezde, ljubljenke nekdanje?
Sonc pravih gledam zdaj sijaj!
Ve zvezde svetite le v noči,
zažge in pa vgasí vas noč;
ko z zorom jasni dan napoči,
ve ob svetlobo ste in moč.
In ve kresnice? Žar imate
iz isker naših le kersóv,
in mnogemu se zdite zlate,
a z onih niste ve svetóv.
In vešče ve plamenoješče,
ve vabite ljudi v tolmun,
in zvabite pač vanj nevešče;
a všel vam je vbiralec strun.
Kresnice, vešče in zvezdíce,
vaš žar vabljiv je, a minljiv:
mamljiv pač za oči zeníce,
a duši malo tolažljiv.
Dve sonci zre oko zavzeto,
ki mi ne vgasneta nikdar:
resnice sonce - pismo sveto,
a drugo - poezije čar...