Pótnik, vsaj pri nàs ostáni

Pótnik, vsaj pri nàs ostáni
(Róže in tèrnje, Pesni)
Fran Serafin Cimperman

Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

11.

„Pótnik, vsaj pri nàs ostáni,
Glèj, žé stvoril se je mrák;
Pótje têbi so neznáni,
Rajši jutri gréš krepák.

Lépo bova vasovála,
Kakor stara znánca žé,
Marsikaj se povprašála,
Slédnji človek nekaj vé.“

„„Dèkle, jaz ne smém ostáti,
Da ne zmotím ti sercá;
Čakajo me vbóga máti
Žêljna daleč tam domá.““

„Glèj, jaz némam vèč očéta,
Ki bi čúval nad menój;
Máti spé mi v gróbi svéta,
Bodi váruh ti zdaj mój.

Tù je moja hiša béla,
Zráven je ravnó poljé,
Sréčna skupaj bi živéla,
Ko bi dál mi ti sercé.

Máti tvoja tudi z náma
Mirne bi živéli dní,
Strégla bi ko hčí jim sáma
In ljubíla jih ko ti.“

„„Oh odpústi, všlà beséda
Prèj mi je iz ust samó;
Vzòr ljubézni prave gléda
V têbi moje zdaj okó.

Ti si mêni sréčo dala,
Druge nij je zá-me vèč;
Pójdi k mêni, déva zala,
Da poljúb ti dám gorèč.

To prijétna bo novíca,
Máter ovesélil bóm,
Ko póvem, da bo goríca
Daljna poslej náma dóm.

Midva pa ljubézen píjva,
Naj v naróčji ti sladkó
Duša moja izpočíva,
Da prenáša sréčo tó.““

„Le naslôni trúdno glávo
Tú na pèrsi mi zvesté,
Saj imáva še svečávo,
Da lehkó gorí do dné.

Ako vgásne, pa naj vgásne,
Dôkler dán ne zazorí,
Ki ti jutri sanje krásne
Vse v resníco promení.“