Otvoritev planinske koče na Lisci

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Otvoritev planinske koče na Lisci
B.
Izdano: Planinski vestnik. Avgust 1902, leto 8, št. 8, str. 146-148
Viri: 8,
Dovoljenje: Copyright.svg Besedilo še ni v javni lasti, a je dostopno na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si)
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Dne 21. avgusta t. l. se je slovesno otvorila Jurkova koča Slov. plan. društva v Laškem okraju na Dolenjem Štajerskem. Prostorna koča stoji le malo metrov pod vrhom Lisce (947 m) in je lična lesena stavba, v kateri more nočevati nad 30 oseb. Zgrajena jo po načrtu razborškega nadučitelja g. Jurka, ki je povečjem nabral za stavbo potrebni denar, vodil in nadziral stavbo in ukrenil vse potrebno za slovesno otvoritev. Za vse te njegove velike zasluge se imenuje novi planinski dom „Jurkova koča".

Že na predvečer se je zbralo na Lisci okoli 40 planink in planincev, ki so se tam radovali ob zvokih dobre godbe še pozno v noč. Po noči je precej deževalo, a zjutraj se je zjasnilo, in naslajali smo se ob izredno krasnem razgledu. Ob 9. uri je bila slovesna sv. peta maša pri Sv. Joštu pod Lisco. Pel je prav dobro mešani zbor iz Sevnice pod vodstvom gosp. učitelja Pišla. Po sv. opravilu je šla velika množica na Lisco, kjer je bila ob 10 ½ uri slovesna otvoritev. Ganljiv je bil prizor, ko je prihajala mnogobrojna množica na vrh, njej na čelu šolska mladina z gorskimi palicami in z godbo. Navdušeno so nas pozdravljali ob pokanju topičev na Lisci zbrani planinci in planinke. Domači č. g. župnik Čepin s 5 gg. duhovniki je potem blagoslovil kočo. Po končanem cerkvenem obredu je načelnik Slov. plan. društva g. prof. Orožen nad 400 ljudi broječo množico nekako takole nagovoril:

„Ko sem bil pred 27 leti kot dijak v veseli družbi prvič na Lisci, užival sem s tega vrha izredno krasen solnčni vzhod, ki je vzbudil v meni ljubezen do prirode in do hribolastva. A hribolastvo se je tedaj pri Slovencih jedva začelo in se je šele ojačilo, ko se je pred malone 10 leti ustanovilo Slov. plan. društvo. Namen našemu društvu je, da seznanjamo domačine in tujce s prirodnimi krasotami naših gorá in s podzemskimi čudesi kraškega sveta. Slovenske zemlje pa ne dičijo le nebotični orjaki Slovenskih Alp, ponaša se tudi s sredogorjem, ki nam nudi izreden užitek posebno zaradi lahke pristopnosti. Takim izredno ugodnim točkam pripadata zlasti Rogaška gora (Donati) in naša Lisca.

Z Lisce se ti odpira kos sveta v neznani krasoti. Tu se kaže strmečim očem velika Savska podolžnica, po kateri se pretaka prava jugoslovanska reka, ki je naša od povirja do izliva. Proti severozahodu občudujemo v nebo kipeče Savinske planine, katerim iz razpok in strug jedva sedaj izgineva sneg. V še večji daljavi obrobljajo naš obzor sive in sivkaste rebri Karavank in Julijskih Alp na eni strani, Kras, Bosensko gorovje in Štajersko-Koroške planine na drugih straneh. Na tem tako ugodnem mestu smo postavili planinsko kočo, da olajšujemo bivanje na tej gori in pospešujemo obisk že starim Rimljanom priljubljene Lisce. Tu so postavili pred malone 1700 leti rimski vojaki svojemu ljubljenemu poveljniku Rutilijanu v znak hvaležnosti nagrobni spomenik.

Ko otvarjam novi planinski dom, vas vse v imenu Slov. pl. društva prav srčno pozdravljam, in sicer v prvi vrsti brate Hrvate pod vodstvom g. prof. Novotnega, častito duhovščino, g. dr. Štora in odposlanstva s Štajerskega in Kranjskega, vas v jako mnogem številu došle domačine in zlasti šolsko mladino, ki si ohrani naš planinski praznik v najboljšem spominu. Dolžnost me pa tudi veže, da se hvaležno spominjam vseh onih činiteljev, ki so s prispevki omogočili ali pa drugače sodelovali pri tej stavbi. Iskreno zahvaljujem vas domačine, prejšnjega posestnika tega stavbišča, Namorša, tesarje in delavce, ki ste z velikim trudom dovršili ta lepi planinski dom. Največja hvala pa gre vašemu vrlemu nadučitelju g. Jurku, ki je marljivo nabiral prispevke, izdelal načrt, vodil in nadziral stavbo. Njemu na čast jo imenujemo „Jurkovo kočo". Božji blagoslov bodi novi koči, mir in sreča kraljujta v njej! Nova koča bodi zavetišče domačim in tujim potnikom, ki pridejo na to krasno goro, da tu občudujejo lepo našo domovino!"

Nato so med velikim navdušenjem zbranega občinstva naši pevci zapeli „Lepo našo domovino", in začela se je po širni planini jako živahna in prisrčna zabava. Navdušeno so bili sprejeti pismeni in brzojavni pozdravi gg. ljubljanskega župana Hribarja, priljubljenega triglavskega župnika Aljaža in osrednjega odbora. Domačine, posebno pa mladino je močno zanimal gramofon, ki se je neutrudljivo oglašal. V raznih skupinah so pevke in pevci lepo prepevali, drugi so pa plesali in igrali igre. Najbolje so nam pa ugajale deklamacije in petje šolske mladine, ki je nastopala pod vodstvom vsem jako priljubljenega g. Jurka, ki nas je tudi jako zabaval s šaljivim govorom. Ob pečenem janjcu se je potem radovala šolska mladina.

Vsa slavnost je bila velika, jako prisrčna ljudska veselica, ki ostane vsem udeležnikom v nepozabnem spominu.