Otvoritev plan. koče na Póreznu
| Otvoritev plan. koče na Póreznu |
| |||||||||||||
Planinska ideja na Slovenskem ima zopet zaznamovati velik uspeh v svojemu delovanju: Cerkljanska naša podružnica je otvorila v nedeljo, dne 11. avgusta t. l. na Poreznu svojo planinsko kočo. Masivno zidana in odznotraj obita z deskami stoji ta nova planinska stavba prav vrhu Pórezna in vabi turiste v svoje zavetje. Ob ogromni udeležbi se je otvorila koča in ne samo Cerkljanska podružnica, ampak vse slovensko planinstvo je lahko ponosno na to slavnost.
Že v soboto navsezgodaj je odšla na Pórezen iz Cerkna večja družba turistov, med njimi trije odborniki, da uredijo vse potrebno za slavnost. Med tem, ko so odborniki delali v koči, je par drugih gospodov, med njimi šolski nadzornik v Tolminu, g. Andrej Lasič, prav vrhu Pórezna na posebej za to pripravljeni mizi določilo in označilo posamezne vrhe, ki se vidijo s Pórezna. Hitro je prešel dan ob delu. Proti večeru so začele prihajati nove družbe. Okoli poldevetih je zaplapolal prav na vrhu velikanski kres, ki ga je z nemalim trudom nagrmadil g. Leopold Pagon. Visoko je zaplamtel rdečkasti plamen in navduševal planince k največji radosti, in ko so začele še rakete v trobojničnih barvah švigati protj sinjemu nebu, navzelo se je vseh navzočnih veselje in neka prijetna razposajenost, katero so pridni godci, pevci in vriskači še povečavali. Čeprav so nekateri polegli po žimnicah, vendar na pokoj ni bilo misliti, ko je vse prešinjala prijetna zavest, da se otvori drugi dan zopet nova stavba, novo zavetišče, nova trdjava na enem vrhu slovenskih gora, na zelenem Póreznu. In ta zavest jih je navduševala : peli so veseli turisti in vriskali do ranega jutra.
Lepa noč, posejana s tisočerimi zvezdicami, je pričela bledeti, približeval se je slavnostni dan. Prej jasno nebo se je že prepletalo s čemernimi oblaki in prej tako razposajenim planincem so se zmračili obrazi v strahu, da nevihta lahko pokvari vso slavnost. Ravno ta strah je zadržal marsikoga, ki je v dolini komaj pokukal skozi okno, da ni poletel na vrh k otvoritvi koče. Ko so se pa grozeči oblaki ustavili nad Črno prstjo in se izlili v velikem nalivu ter je žarko solnce z vsem svojim sijajem zablestelo tam nad sivim Grintavcem, so se zvedrili obrazi in veselo vriskanje je pričalo, kako so se oddahnili planinci.
Proti jutru so začeli prihajati prvi izletniki na vrh in ves dopoldan so se vrstile od treh strani cele procesije. Turisti, meščani in domači kmet so prišli, da povečajo slavnost. Velikanska množica je stala okoli poldne vrhu Pórezna in ves greben je bil videti od daleč kakor kako mravljišče. Nekateri so hoteli določiti število navzočnih. Začeli so šteti, a dognati niso mogli pravega števila, ker je bilo preveliko vrvenje. Do dvanajststo so jih našteli, a dalje niso mogli. Splošno se sodi, da je bilo v nedeljo vrhu Pórezna 1300 do 1500 izletnikov. Med temi je bilo mnogo turistov iz drugih dežel, večja družba Čehov in na stotine domačega prebivalstva. In vse te množice so uživale ta dan krasen razgled na našo lepo Primorsko in Kranjsko ozemlje, na Julske Alpe in v sosednjo Italijo. Razgled na druge Alpe je žal zakrival mrč.
Za hrano in pijačo je bilo dobro preskrbljeno, vendar je vsled hude vročine in nepričakovanega števila planincev še pred otvoritvijo zmanjkalo piva in vina, s hrano pa se je lahko postreglo prav do konca slavnosti.
Za postrežbo so skrbele pod vodstvom gospe Trčkove požrtvovalne gospodične: Mici Tušarjeva, Mici in Julka Brelihova, Kati in Julka Jurmanova, nekatere v narodni noši. Postrežba je bila jako točna in dobra ter so si gospa in gospice s tem pridobile hvaležnost od številnih planincev.
Proti poldnevu se je zgrnila vsa množica ob strani vhoda v kočo in načelnik podružnice, g. Jos. Rakovšček, je v slavnostnem govoru pozdravil navzočne planince, v prvi vrsti zastopnike osrednjega društva iz Ljubljane, dalje zastopnike Češke podružnice iz Prage in zastopnika Hrvatskega planinskega društva iz Zagreba, zastopnike Idrijske, Soške, Radovljiške, Selške, Kranjske, Kamniške, Tržaške, Ajdovsko-Vipavske podružnice, plan. odseka iz Gorice in akad. plan. krožka iz Prage. Zahvalil je tudi vse one, ki so sodelovali pri stavbi koče, imenoma odbornika gg. Fr. Trčka in Jerneja Štravsa v Cerknem in g. Iv. Štravsa v Podbrdu. Podal je nato kratko zgodovino koče: Pred tremi leti se je ustanovila v Cerknem Cerkljanska podružnica Slov. plan. društva, ki je stremila v prvi vrsti za tem, da zgradi na Póreznu planinsko kočo. In res! V dobi kratkih treh let je podružnica postavila planinsko kočo, katero danes otvarja v uporabo vsem planincem, domačinu in tujcu, ki bodo prihajali s prijateljskim namenom občudovat našo krasno slovensko domovino. Koča pa bodi tudi slovenska trdnjava, ki naj brani naše ozemlje proti vsiljivemu in grabežljivemu tujcu. Planinska koča bodi zavetišče vseh Slovanov, pa tudi tujcev, če naš jezik spoštujejo.
Za g. Rakovščekom je povzel besedo g. dr. Tominšek, ki je čestital v imenu osrednjega odbora podružnici na krasno uspelem in solidnem delu ter izrazil zadovoljnost, da stoji koča prav na vrhu Pórezna. Prepričan je, da postane Pórezen mnogoštevilno obiskovan hrib; v to mu pomoreta v prvi vrsti lahki dostop in krasni razgled, ki je eden najlepših v slovenskih planinah.
Dalje sta govorila še arhitekt gosp. Velflik iz Prage kot zastopnik Češke podružnice in prof. gosp. dr. Dvořak iz Zagreba kot zastopnik Hrvatskega plan. društva. Tajnik Idrijske podružnice, g. Šabec, je izrazil v svojem govoru zahvalo Idrijske podružnice, da je poslala Cerkljanska podružnica svoje zastopnike k otvoritvi njene koče na Javorniku, ki se je vršila prejšnjo nedeljo. Vsled poznega časa so zastopniki drugih podružnic opustili svoje govore in župnik na Bukovem, g. Klopčič, je nato blagoslovil otvorjeno kočo.
Od krasno uspele slavnosti so se izletniki začeli razhajati na vse strani, posebno v Podbrdo, odkoder so se odpeljali po železnici proti jugu in severu; veliko pa jih je šlo v Cerkno, kjer se je vršila potem neprisiljena planinska zabava ob petju, godbi in plesu. Na čast Cerkljanom moramo poudarjati, da je bilo vse Cerkno v zastavah, in sicer so bile razobešene samo slovenske trobojnice.
Krasen zbor goriških dijakov je razveseljeval na Póreznu in v Cerknem na veselici navzočne s krasnim petjem. Hvala jim! Istotako pa tudi čast in hvala vsem cenjenim darovalcem, ki so na kakršensibodi način pripomogli k zgradbi planinske koče na Póreznu! Hvala nadalje vrlim cerkljanskim fantom, ki so izkazali svojo naklonjenost in požrtvovalnost podružnici s tem, da so skoraj vso notranjo opravo znesli zastonj iz Cerkna v kočo. Ljudstvo samo je bilo stavbi koče jako naklonjeno in je svoje zanimanje pokazalo s tem, da je v stotinah pohitelo k nje otvoritvi. Čast takemu zavednemu ljudstvu!
In zdaj stoji koča vrhu Pórezna. Stoj, stoj krepko, ti mala trdnjava, ustavljaj se krepko viharjem, ki vihrajo okoli tebe in dajaj vzgled svojemu ljudstvu, kako naj stoji tudi ono vedno na braniku, kako naj varuje ugled svojega krasnega ozemlja in odbija tujčeve napade!
Koča bo za letošnjo sezono oskrbovana ob sobotah in nedeljah. Druge dneve je dobiti ključ v Cerknem pri podružničnem blagajniku J. Štravsu, v Podbrdu v gostilni g. Iv. Štravsa in v Hudi južini v gostilni g. A. Maurija.