Otvoritev Vodnikove koče
| Otvoritev Vodnikove koče |
delo brez podpisa
| |||||||||||||
Otvoritev Vodnikove koče.
Otvoritev „Vodnikove koče" na Velem Polju se je vršila dne 19. avgusta jako slovesno in ob veliki udeležbi. V soboto 17./8. opolnoči se je odpeljalo iz Ljubljane lepo število izletnikov, katerim so se pridružili v Radovljici člani tamošnje planinske podružnice. V Lescah so izstopili, posedli na vozove ter se v nedeljo proti peti uri zjutraj pripeljali v Bohinjsko Bistrico, kjer jih je pozdravljalo pokanje topičev. Pred Bistrico je stal slavolok z napisom: „Pozdravljamo Vas, planinski sini, ki delujete v slavo domovini". Pri županstvu so bili izletniki prisrčno vzprejeti. Ob 8. uri so odkorakali skupno peš v Srednjo Vas, in zopet so pokali topiči. Tudi v Srednji Vasi so pozdravljali topiči došle hribolazce, kateri so se skupno udeležili službe božje. Po skupnem kosilu ob 1/2 1. uri popoldne je odkorakala cela družba, kateri so se pridružili tudi Bohinjci in nekateri narodni letoviščniki, skozi Stare Fužine črez Vrtačo na Velo Polje. Na vsaki planini so pozdravljali planšarji in planšarice z živio -klici naše hribolazce, kateri so po kratkih počitkih dospeli okoli šeste ure zvečer k »Vodnikovi koči« na Velem Polju. Zagledavši kočo, okrašeno s planinskimi cveticami in narodnimi zastavami, so ji v pozdrav veselo zavriskali.
Koča stoji na vzvišenem prostoru. Stavljena je iz macesnovega lesa, ima kuhinjo z ognjiščem in sobo, v kateri je 6 žimnic, 6 blazin in 12 odej, potem mizo, stole, kuhinjsko in jedilno opravo. Nad stropom pa je prostor za prenočevanje vodnikov in nosačev.
Stavil jo je po naročilu Radovljiške podružnice »Slov. plan. Društva« gosp. Jos. Bavhekar, obč. tajnik v Boh. Bistrici, kateri ji je izdelal tudi načrt. Priznati se mora, da se je stavitelju povsem posrečila stavba. Bodi mu na tem mestu izrečena topla zahvala, kakor tudi gospodu Jakobu Žumru iz Gorij, ki je podaril mizo in stole. Stopivši v sobo, so bili vsi presenečeni, ko so zagledali veliko podobo Valentina Vodnika v krasnem okvirju visečo na steni. Neimenovanemu darovalcu izrekamo za to lepo in pomenljivo darilo srčno zahvalo.
Ko so si hribolazci ogledali kočo in se pokrepčali, prihajali so drugi tovariši z raznih strani, nekateri črez Krmo iz Mojstrane, drugi mimo Tolstca iz Srednje Vasi in še drugi iz Starih Fužin črez Vrtačo na Vele Polje. Vsi so bili srčno pozdravljeni in vzprejeti. Planšarji in planšarice so popevali ob svojih stanih, pred Vodnikovo kočo se je zažigal umetalni ogenj, in veselo petje v Vodnikovi koči je pričalo, kako navdušenje je hribolazce navdalo.
Dne 19. ob dveh po noči so vstali hribolazci ter odkorakali mimo Marije Terezije koče proti Triglavu. Bilo jih je 34, med njimi tudi ena gospodična. Kmalu se je pričelo daniti, in proti 6. uri so dospeli na vrh Triglava. Toplomer je kazal 1 stopinjo gorkote. Pot je, kakor znano, za trdne, zdrave in brezomotične hribolazce pač varna, toda tudi spretni in izurjeni turisti so strmeli, ko so lezli ob robu malega, po sedlu med malini in velikim ter po robu velikega Triglava. Med potom so videli spominsko ploščo, katero sta v skalo dala vdelati preč. gosp. župnik Aljaž z Dovjega in preč. g. kaplan Matjan z Jesenic v spomin stoletnice, kar je lazil naš slavni Vodnik na Triglav. Vrhu Triglava stoji, kakor znano, Aljažev stolp, o katerem že ves turistični svet govori. Predaleč bi segali, ko bi hteli vse dobrote tega stolpa popisavati in to neprecenljivo delo prečast. gospoda župnika Aljaža dostojno hvaliti. Knjiga, katera je v stolpu v vpisovanje položena, ima že polno merodajnih laskavih priznanj. Angleži in Francozi, Nemci in drugi tujci, kakor tudi domačini hvalijo stolp in slave njega izumitelja.
Po enournem bivanju vrhu Triglava, s katerega je bil prekrasen razgled, so se vrnili hribolazci po istem potu nazaj v kočo, kamor so dospeli okolo 10. ure dopoldne. Sedaj je prof. gosp. kaplan Piber iz Srednje Vasi slovesno blagoslovil kočo. Ta svečani trenotek je nepopisno vplival na navdušenje vseh navzočnih. Bodi preč. gospodu kaplanu za njegov trud na dolgi poti izrečena iskrena zahvala! Okoli koče je bilo zbranih 45 slovenskih turistov, med njimi 3 gospodične, mnogo planšaric, planšarjev, pastirjev, vodnikov in nosačev, skupaj nad 60 oseb. G. Grčar, nad učitelj iz Radovljice, je stopil kot zastopnik Radovljiške podružnice na verando ter z jedrnatimi besedami slikal razvoj slovenske turistike in »Slov, plan. Društva«. Z živimi besedami se je spominjal slavnega našega pesnika Valentina Vodnika kot prvega slovenskega turista. Zaklical mu je trikrat „slava", in iz grl vseh pričujočih je zagrinelo „slava", da je dolgo, dolgo odmevalo po pečinah. Dalje je naznanil, daje Radovljiška podružnica v večni spomin stoletnice, kar je Vodnik ravno pred 100 leti lazil po Triglavu in dne 10. in 20. avgusta 1795. 1. prenočeval na Velem Polju, sklenila to kočo imenovati „Vodnikovo kočo". Po teh besedah je zdrsnilo zagrinjalo raz tablo, ki je na pročelju koče in na kateri je zapisano „Vodnikova koča". V tem trenotku so zavriskali navdušeni hribolazci in zagrmeli streli. Govornik se je potem še dalje hvaležno spominjal ustanovitelja Radovljiške podružnice, gospoda dr. Janka Vilfana, izrekel iskreno zahvalo gospodu Jos. Ravhekarju, ki je tako trudoljubivo stavil Vodnikovo kočo in požrtvovalno deloval, da se jo slavnost tako lepo vršila : zahvalil se je dalje še vsem onim dobrotnikom, ki so pripomogli k stavbi in opravi te lepe koče, in naposled izrekel zahvalo vsem udeležencem.
Nato je g. Hauptman prečital pozdrav načelnika osrednjega društva gospoda prof. Fr. Orožna. V imenu Kamniške podružnice je pozdravil nje odbornik gosp. M. Kos in v imenu Savinske podružnice nje načelnik g. Fran Kocbek. Gospod Ravhekar pa je v imenu domačinov izrekel pozdrav in se spominjal zastopnic nežnega spola, ki se niso ustrašile dolzega in utrudljivega potovanja in s tem izkazale čast „Slov. plan. društvu".
Okolo 11. ure dopoldne so vzeli hribolazci slovo od prijazne koče, krasnega Velega Polja in mogočnega glavarja naših planin, veličastnega Triglava. Zapeli so še dve kitici pesmi „Tam, kjer beli so snežniki", — potem pa se razšli na razne kraje, pojoč in vriskajoč. Večinoma so krenili črez Vrtačo v Stare Fužine in v Boh. Bistrico, kjer so prenočili, drugi dan pa skupno izleteli k Bohinjskemu jezeru in k Savici. Tako se je izvršil krasni izlet in slovesna otvoritev tretje slovenske planinske koče, koče Vodnikove.
Osrednjemu odboru „Slov. plan. društva" so pismeno in brzojavno čestitali: društvo Českych turistů v Prazě, Tatransko društvo v Krakovu, Graška podružnica Touristencluba in Nemškega in avstrijskega plan. društva Dunajska podružnica Austria".