Otvoritev Tominšekove poti

Otvoritev novega pota iz Vrat na Triglav se je izvršila dne 6. septembra t. !.,• združena z izletom na Triglav. Nad 50 izletnikov se je udeležilo slavnosti, ki jo je ob tej priliki priredilo osrednje društvo. Po maši, katero je daroval gospod župnik Aljaž na Dovjem, so se zbrali udeležniki pri Šmercu in so po devetih dopoldne odkorakali v Vrata. Že na potu v Vrata je pokazalo društvo eno novo delo, namreč p o t prek o galerij , ki vodi za klancem onostran Peričnika ves čas ob veličastni, globoki strugi Bistrice večinoma po travnatem ravnem svetu. Najlepši del pota vodi pod ogromnim skalovjem, ki visi v velikem oboku črez pot; to so galerije. Krasen je odtod pogled na Cmir, Luknjo in Steno in presenetljiv doli v bobnečo in penečo se Bistrico. Ta novi pot je naše društvo lansko leto popravilo, letos pa ga zaznamenovalo: dosti je lepši, lažji in prijetnejši od navadne (vozne) ceste, ki drži više mimo lovske hiše; tudi krajši je novi pot najmanj za četrt ure. Ob poldvanajstih je bila družba že pri Aljaživi koči, kjer se je okrepčala in si ogledala zanimivo novo stavbo, Aljažev dom, ki bode še letos dogotovljen. Otvoril se je nato novi pot. Pet minut hoda je od Aljaževe koče do razpotja, kjer se razhaja novi pot od pota, držečega proti Luknji. Tam je gospod dr. Fra n T o m i n š ek, društveni podnačelnik, otvarjaje novi pot, prisrčno pozdravil vso navzočno družbo, zlasti lepi venec dam; imenoma je pozdravil gospoda prof. Pasariča*), urednika „Obzora", kot zastopnika hrvatskih planinarjev, potem oficijalne zastopnike Kamniške , Radovljiške , Kranjske , Ziljsk e in Kranjsko - gorsk e podružnic e in poslanca g. dr. Ivan a Dečk a iz Celja kot zastopnika štajerskih planincev. Razložil je veliki pomen novega pota z ozirom na ugled, ki si ga društvo s tem pridobi; označil je pomen pota za razvoj prometa preko Vrat in za naš novi planinski dom v Vratih posebej. Zahvalil je vse činovnike, ki so pripomogli k napravi novega pota, v prvi vrsti občinski zastop na Dovjem, g. župnika Aljaža , g. prof. dr. Frischauf a in podjetnika Požganca (Klinarja). Vse je zanimalo, ko je pripovedoval, kako je skupno z clvema domačinoma (eden njiju je bil Požganec), naslanjaje se na nejasno govorico, da so tod nekdaj gonili ovce, iskal smeri novemu potu in jo določil ob velikem naporu in nevarnem plezanju po nekaterih prej silno težko pristopnih mestih. Posrečilo se je določiti in nadelati čisto novo, za planince jako zanimivo pot v smeri, koder se je prej zdel vsak pristop nemogoč; izgotovljena pot ni razmeroma niti

• ) Gospod prof. Pasarič je krasno opisal v »Obzoru« (br. 205—207) v

listku pod zaglavjcm >Sa Triglava « vso slavnost in delovanje našega društva. Iskrena mu zahvala za bratsko ljubav! nevarna niti pretežavna. Ker se je vsled zavisti jela raznašati vest, da je nova pot prehuda, prečita govornik dopis strokovnjaka gospoda dr. Frischaufa , ki mu je naslednje poročal o novem potu: „Samstag den 30. August machte ich die Begehung mit genauer Aufnahme des neuen Vrata-Weges (Aljažhiitte - Kredarica). Ich finde den Weg ausgezeichnet angelegt, bei Vorsicht ganz harmlos, bequem. Ich mußte staunen, wie Sie in der kurzen Zeit, wo undurchdringlicher Wald und Krummholz Hindernisse bereiteten, in einem Vormittage von der Aljažhiitte den Weg hin und zurück machen konnten. Da nächsten Sonntag die Eröffnung ist, so bitte ich, die Festgäste auf das herzlichste zu begrüßen, selbe mögen gleiche Freude und Befriedigung genießen, die ich empfand, als ich das wohlgelungene Werk bewundern konnte, wodurch der Triglav der großen Menge erschlossen werden dürfte. Werden nächstes Jahr unbedeutende Verbreiterungen vorgenommen, so rückt die Wanderung vom Aljaž-Haus zur Kredarica in die Reihe harmloser Spaziergänge . . ." („V soboto, dne 30. avgusta, sem obhodil novi pot od Aljaževe koče do Kredarice in si ga natančno ogledal. Ta pot je izvrstno osnovan, previdnemu popolnoma brez nevarnosti, zložen, čudil sem se, kako ste mogli v tako kratkem času, v enem dopoldnevu, priti od Aljaževe koče gori in nazaj po svetu, koder sta delala goščava in ruševje toliko ovir. Ker bo prihodnjo nedeljo otvoritev, prosim, pozdravite mi udeležnike najprisrčneje; naj bodo tako veseli in zadovoljni, kakor sem bil jaz, ko sem mogel občudovati dobro uspelo delo, ki utegne večjo množico privabiti na Triglav, če se prihodnje leto tupatam razširi pot, bo hoja od Aljaževega doma do Kredarice prijeten izprehod.") Nadalje je prečital gospod podnačelnik došle pozdrave gospoda prof. Chodounskega kot načelnika Češke podružnice, gosp. prof. Frana Orožna , društvenega načelnika, in g. Jos. Hauptmana , društv. tajnika, ter naznanil sporočeni pozdrav gosp. župnika Aljaža . Sklenil je z željo in nado, da bode novi pot v čast in korist Slovenskemu planinskemu društvu in v prospeh planinstva v Triglavskem pogorju. Za njim se je oglasil gospod dr. Vladimir Foerster , društveni blagajnik. Naglašal je zasluge predgovornika gosp. dr. Frana Tominšeka za napravo novega pota in predlagal, naj se pot imenuje „To m in - šekov a pot" v zahvalo dr. Tominšeku, ki jo zasluži za vztrajno in uspešno delovanje za naše društvo. Vsi navzočniki so mu burno pritrdili. Sedaj se je odpravila družba po novem potu proti Kredarici. Pot krene od velike skale, kjer je nabita napisna ploščica, črez prod Bistrični in vodi potem v napoševni, južnovzhodni smeri skoz bukov gozd do globokega jarka, potem kvišku po jarku v bližino velikega snežišča pod Omirjem, zavije pod visoko skalo na desno strmo pobočje in drži po hudi strmini kvišku po gozdu; ko prispe v ruševje, krene na desno (južna smer) in gre nekaj časa skoro ravno, prekorači drugi jarek, koder teče potok, kadar ni prevelike suše, in se obrne končno po strmem, z ruševjem poraslem brdu navzgor proti Cmirjevim stenam. V visočini 1700 m neha ruševje in pot prehaja v skale. Ta prvi del pota je najstrmejši, ker pa vodi po gozdu in ruševju med zelenjem in po mehkem svetu, ne občuti se toliko strmina. Nadaljnji pot gre napoševno včasi bolj napeto, včasi zložno po trdnem, skalnatem svetu, prekorači od Cmirja navzdol držeča skalnata rebra in prispe pod Begunskim vrhom na vrh strme kadunje, koder vodi stari pot (črez „prag"). Do tod je novi pot nadelan; vsekane so povsod v skalovju varne stopinje, zabiti so klini ter potegnjene vrvi, da se turist na vsakem težavnejšem mestu lahko varno oprime. Čeprav je bila hoja iz početka (po gozdu in ruševju) utrudljiva, ker je baš solnce najhuje pripekalo, prehodila je vsa družba srečno to pot. Omeniti pa je, da polovica izletnikov ni bila, še na nobeni večji turi. Od sedla pod Begunskim vrhom krene pot naravnost proti Kredarici (južnovzhodna smer) in drži po razsežnem snežišču in ledeniku. Tod je pot dosedaj le zaznamenovan, vendar se še pozneje nadela, kadar ne bo sneg oviral. Snežišče ter ledenik se vzpenjata le polagoma in zato tudi ni nikake nevarnosti. Pri našem izletu je bilo le to neprijetno, da je letos snežišče zelo skopnelo, tako da so morali izletniki laziti po. gladkih, razpokanih kladah, koder leži sicer na debelo sneg. Vendar je prišla družba brez posebnih neprilik do Triglavske koče na Kredarici. Vsakdo se je uveril, da je novi pot zares slikovit, prav izredno zanimiv in brez nevarnosti za turiste, ki so količkaj vešči hoji po planinah. Prednost ima pred starim potom črez „prag" najbolj radi tega, ker se ni bati plazov in kamenja, ker je pristopen takoj ob početku sezone, ker vodi vseskozi po stalnem, trdnem svetu, a ne po rušljivem kamenju, in ker je najkrajša zveza iz Vrat do Triglavske koče na Kredarici. Od Aljaževe koče se pride po tem potu na Kredarico ob hitri hoji v štirih, ob srednji pa v petih urah; slabši turisti bodo hodili 6 — 7 ur. Počitek je vpoštet.*) V Triglavski koči se je razvilo ob izborni postrežbi pravo planinsko veselje, kakršno poznamo le po srečno izvršenih večjih turah. V koči je bilo vkup 56 turistov. Drugo jutro je poletelo 45 hribolazcev ob najlepšem vremenu in divnem razgledu na vrh Triglava. Po povratku v Triglavsko kočo se

• ) Neki nemški list je prinesef poročilo, s katerim se je izkušalo znano

nezgodo g. Antona Gregorca spraviti v zvezo z našo otvoritvijo ter s tem novo pot označiti kot nevarno. Nasproti temu si treba ogledati le današnje poročilo o tej nezgodi. Gosp. Gregorec, katerega so imeli splošno za izkušenega planinca, se je ločil od izletnikov in nalašč ubral posebno smer ter pri tem zašel v nepristopno Cmirjevo. skalovje. On je že prej izjavil, da bode hodil po svojih potih (hotel je dobiti več znamenitih fotografijskih posnetkov). je družba razšla; nekaj jih je udarilo črez Kot ali Krmo nazaj v Mojstrano, večina pa je krenila črez Velo polje (v Vodnikovi koči je bil počitek) v Stare fužine in do čarobnega Bohinjskega jezera. Vsi smo bili zadovoljni s krasno turo, najbolj pa seveda oni, ki so bili prvikrat v Triglavskem kraljestvu: niso se mogli načuditi divji krasoti ponosnega velikana in njegove okolice.