Otroštvo - nekdaj
| Kamenčki na poti Marija Kern |
| |||||||||||||
Oče hlapec - mati dekla
moke ni, je večkrat rekla,
kako bom otrokom kruha spekla?
V naročju je sklenila roke,
v skrbeh pogledala otroke,
za mizo plašno so sedeli,
držali žlice ,da bi jeli.
Je prazna shramba in predali,
kaj ,le kaj bi v lonec dali?
Da bi bili vsaj malo siti,
treba ,treba bo prositi.
Soseda dobra kmečka žena,
bo gotovo dala liter všena
in že čez uro ali dve
kaša na mizi bo svetila se.
Ko bo prišla pomlad zelena,
bo na polju dosti dela,
takrat ji bomo pomagali,
dobroto z delom poplačali.