Pojdi na vsebino

Otročja postela na kmetih

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Otročja postela na kmetih
Jurij Japelj
Spisano: 1783
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Ta deveti mesic teče,
kar sim se oženil jest,
ena nova skrb me peče:
žena hoče se razlest.

Ona je vže meni rekla,
de je babco čas najet,
de se bode skoraj ulegla:
zdaj bom mogel dnarce štet.
  
Prvič morem jest kupiti
kurjih jajc pehare tri,
drugič morem jest dobiti
polhen kurnjek kokuší.
 
Tretič morem speč pustiti
narmajn pet al šest pogač,
tolkajn vina tud kupiti,
de bom kmalu en berač.
 
Kej so cule in plenice,
kej je zibel in povoj?
Kej so kape in tančice,
kej je mir in pokoj moj?
  
Zhena zdaj le hujši stoka
inu groznu v svitke gre,
baba jo na postli žoka,
dékle sem ter kje lete.
  
Kumaj se bo ona udrla,
morem vže po botre teč,
baba bode zdajci cvrla,
prata se bo jela peč.
  
Kar bo meni še ostalu,
bo v botrinji gori šlu,
kaj se bo kaplanu dalu,
kaj še tudi mežnarju?
 
Nekaj bodo botre spile,
kadar k ženi pridejo,
nekaj bodo dekle zlile,
kadar piskre ubijejo.
  
Kej je to, kar bo potreba
noter v kopel babci dat?
Kej je to, kar ni potreba
in se vender more dat?
 
Zdaj se eden tukaj zgledaj,
kaku enmu možu gre,
če se ženska krošna spredaj
enkrat naglu dol podre.