Osmrtnica Josipa Pangerca

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Osmrtnica Josipa Pangerca
Članek iz časopisa »Mali list«, tednik za novice in pouk; julij 1925.
Spisano: 8. januarja 2008
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Težka izguba je zadela našo občino dne 6. julija t. l.; umrl je gospod Josip Pangerc, bivši župan, deželni odbornik in poslanec v 57. letu starosti. Pokojni je dolgo bolehal, a zadnjih par mesecev ga je težka bolezen priklenila na bolniško posteljo, iz katere ni več vstal. Bil je pokojnik narodno prvoboritelj do zadnjega trenutka. Kot dolgoletni deželni poslanec in odbornik se je neustrašeno potegoval za pravice Slovencev. Kot dolgoletni župan je mnogo storil za občino, da so mu povračevali ljudje z nehvaležnostjo. Ob času njegovega županovanja so se godile tudi razne nerednosti, ki so jih bili krivi več drugi nego on; nekateri teh krivcev so že mrtvi. Pokojnik je dal sezidati krasno novo šolo v Dolini, Boljuncu, napravil novo pot čez Prebeneg, Socerb proti Črnemu kalu, vodil posojilnico in hranilnico, in kmetijsko zadrugo; bil je tudi dolgoletni neumorni pevovodja in organist v cerkvi. Cerkvene glasbe se je učil v Ljubljani pri prof. Foersterju, podpiran od svojega velikega prijatelja pokojnega kanonika Jurija Jana. Zato ga je ob zadnji vizitacji obiskal sam presvitli gospod škof dr. Fogar, se mu osebno zahvalil za vse, kar je storil za čast božjo in mu podelil posebni blagoslov.

Pokojnik je posebno radi svoje narodne zavednosti moral veliko preterpeti ne le od narodnih nasprotnikov, ampak predvsem od domačinov! Ob državnozborskih volitvah leta 1921 se je moral skrivati pred preganjevalci, dal je v nevarnost svojo hišo in svoje življenje, a ostal je trden.

Da zares, dosti smo izgubili s pokojnim Pangercom, in ni ga v vsej občini, ki bi ga mogel nadomestiti.

Zato pa slava njegovemu spominu, a mir in pokoj njegovi duši!