Orjaška igrača
| Orjaška igrača Jovan Vesel Koseski |
| |||||||||||
Orjaška igrača[uredi]
Prevod iz nemškiga Chamissona.
Nidek je grad v Alzacji pravlici dobro znan,
Višava, kjer je grad bil orjaški neki dan,
Zidovje vse poderto, in gol in pust je kraj,
Ki praša po orjacih, jih več ne najde zdaj.
Enkrat iz grada pride orjaška deklica,
Igravši se sprehaja, brez pesterne je b'la,
Polagama po hribu v dolino se spustí,
Ogledati je željna, kaj doli se godi. —
Z nekoliko stopinic preteče gojzd in log,
In proti Aslam urno v človeški pride krog,
Tam sela, mesta, njive, poljan nebrojni cvet.
So bili njenim vidu neznano čuden svet.
Ko zdaj oči pobesi, razloči vse do tal,
Opazi enga kmeta, ki pridno je oral;
Ta mala stvar gomazi tak' čudno sem ter tje,
Tak svitlo v soncu pluga čertalo bliska se.
"Ojoj igrača zala! domu jo nesem koj", —
Ireče pokleknivši, razgerne robec svoj,
In kupoma pomede v obrambo rutnih gub,
Kar pred-njo vse se giblje, in stisne vogle skup.
Veselo spet skakaje — otrok je tak, se ve, —
V grašino gor po hribu, iskat očeta gre;
"Moj oče, ljubi oče, igračico imam,
Tak' lepe še na naših višavah ne poznam!"
Prehladno vino pivši pri mizi star sedí,
Prijazno hčerko gleda in tako govorí:
""Berclivo stvar prineseš in nepokojno zlo,
Ti plešeš od veselja, pokaži, kaj je to?""
Zdaj ona razgernivši kernir pazljiva vsa
Postavi v rajdo kmeta, drevo, in vola dva,
Kjer, kakor gre po redu, na mizi vse stojí,
Berluzgne v roke pridno in skače v radostí.
Temnivšiga obraza pa glavo ziblje star:
""Si lepo naredila, to ni igrača mar!
Kjer si ratarja vzela, tje nesi ga nazaj,
Kaj pade ti na misel? Igrača kmet? — aj aj!
In urno brez mermranja dopolni, kar sim djal!
Če kmeta bi ne bilo, kdo kruha bi ti dal?
Orjaško steblo raste iz kmečkih korenui,
Kmet ni igrača za-te! to bodi ti spomin"".
Nidek je grad v Alzacji pravlici dobro znan,
Višava, kjer je grad bil orjaški neki dan,
Zidovje vse poderto, in gol in pust je kraj,
Ki praša po orjacih, jih več ne najde zdaj.