Opomin in svarilo

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Opomín in svarílo
anonimno
Objavil 'Odkritoserčin prijatel slovenskih kmetov'
Spisano: Kmetijske in rokodelske novice, let. 6, št. 13 (29.3.1848), št. 14 (5.4.1848)
Viri: [1]
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Sram nas je povedati, de se je po razglašeni novi vladíi milostljiviga Cesarja na Igu blizo Ljubljane velika truma kmetov zbrala, grajšinski grad napadla, po tolovajsko v njem razsajala, hišno napravo pokončala, gosposkine pisma in gruntne bukve sožgala. Nikdar si ne bojo ti razvujzdani tolovaji madež izbrisali, ki jih je oskrunil za vse dni njih življenja! Oni niso vredni, de bi jih Krajnce imenovali.

Kaj mar taki razbojniki mislijo, de tako obnašanje ni pregreha zoper cesarske postave? ktere po 63. 64. 65. 67. 68. 69. 73. razdelku I. d. strahovavnih postav zapovejo, de tisti, ki je začetnik takiga razbojništva pride v težko ječo 1, 2, 3, 4 ali 5 lét ‒ pomagači pa pol léta ali pa celo léto; tisti pa, ki so druge k očitnimu puntanju našuntali, bojo 10 do 12 lét v težko ječo verženi ali po velikosti pregrehe tudi ob glavo djani, njih pomagači pa po primeri hudodelstva v hudi ječi skozi 5 do 10 lét ojstro pokorjeni.

De bo deležnike tacih hudodelstev roka pravice zadéla, je tako gotovo kakor je Amen v Očenašu; ravno tako gotova je tudi, de bojo mogli vso storjeno škodo poverniti, kér po postavah mora eden za vse, in vsi za eniga s celim premoženjem porok biti.

De so razbojniki gosposkine pisma in gruntne bukve sožgali, so si sami nar veći škodo napravili, kér so si tako postavne priče svojiga posestva, svojih pravic pokončali. Noben gruntar si ne bo mogel na svoje posestvo kakiga denarja izposoditi, in nihče ne bo mogel svojih pravíc, ki jih ima na gruntu, kakimu druzimu odstopiti, dokler ne bojo gruntne bukve iz noviga napravljene. Marsiktera pravica se morebiti nikdar več ne bo mogla spričati.

Lejte neizrečeno škodo!! Ali ni to slepôta, po kteri tak razbojnik druzimu jamo koplje, pa sam va-njo pade!

De se bojo pa nove gruntne bukve môgle napraviti, bo veliko časa pretêklo, in tudi stroški zató bojo veliki, ktere bojo mógli pokončavci terpéti. Žal nam je, de po tem tudi marsikak nedolžen človek v škodo pride!

Ko bi bili razvujzdani hudodelci vse to poprej vedili in prevdarili, de bo tudi njih silna škoda zadéla ‒ javelne bi se bili tako obnašali! Pa šuntarjem in podpihovavcam se že prav godi ‒ žal nam je le za tiste, ki so bili v punt od unih le zapeljani.

Akoravno je škoda silno velika, ktero si taki razbojniki samí sebi napravijo, kér morajo vso storjeno škodo poverniti, poškodjejo zraven tega taki ljudjé tudi celo sosesko, ktera mora za vse od svojih ljudí dopernešene hudodelstva dobra stati.

Nar bolj žalostno je pa skoraj še to, de take hudodelstva, ako bi se pogostama po kmetih primerile, bojo kmetam vse dobro imé in vso poštenost vzéle, de še ne bojo môgli vsih po konstitucíi obljubljenih dobrót deležni biti. Kdo bo takim razvujzdanim in nepokojnim ljudém kaj verjel, kdo bo na njih besedo kaj zaupal, če bojo ‒ kakor je misliti ‒ Cesar sklenili, de imajo tudi kmetje svoje poslanike na deržavni zbor (Reichstag) poslati in za sosesko govoriti! Takó zamorejo nekteri hudobneži celo sosesko omadeževati, jo ob dobro imé pripraviti in ji škodovati!

Kdor misli, de je razvujzdanost svobodnost (frajost), je nevreden svobodnosti, in sam sebe pripravi ob pravice, ktere postave vsakimu svobodnimu pa mirnimu podložniku delijo. Le tam je svobodnost, kjér gospod in kmet, bogat in revin, star in mlad, in slednji stan svoje pravice pa tudi svoje dolžnosti pozná, pa tudi pravice svojiga bližnjiga spoštuje, in tistiga, od kteriga misli, de mu jih krati, pri postavnih gosposkah zatoži, nikdar pa pravice s silo in razbojništvam ne iše.

Vsaciga pametniga in dobriga domorodca sveta dolžnost je, neumne podučiti, zmešane razjasniti in tako za mir in pokoj skerbeti.

Kdor ljudstvu pravi, de konstitucíja je puntarija in de zdej ni nič postav in pravic več, ‒ kdor ljudstvu pravi, de bojo po konstitucíi davki povikšani, ‒ kdor ljudstvu pravi, de konstitucíja véro podkopuje: ta je puntar in šuntar, in Judež Iškarjot svojiga Cesarja, svoje domovíne ‒ naj bo kakoršniga stanú si bodi! ‒ On je začetnik vsiga hudiga, ki iz taciga šuntanja izvira, in je tedej še večiga kaznovanja (štrafanja) vreden, kakor ti, ki so le od njega zapeljani.

Ena izmed več druzih dobrot, ki bojo ‒ kakor terdno upamo ‒ kmeta po novi vladbi zadele, bo tudi ta, de bojo soseske novo osnovo dobile, po kteri bojo zamogle svoje rečí po svoji volji poravnati.

Pričakujmo tedej mirno in zaupanja polni, de se bo neizrečeno veliko in obširno delo, dobro prevdarjeno, od nove vladbe izpeljati zamoglo! Novi minister Pillersdorf so 26. dan pretečeniga mesca sami na znanje dali, de je polajšanje kmetiškiga stanú eno izmed nar poglavitniših opravil nove vladbe (Verbesserung der Lage des Landvolkes ist ein Gegenstand der gespanntesten Aufmerksamkeit der Regierung).

Pametni in pošteni kmetje, kterih je v vsaki soseski dovelj, naj si tedej na vso moč prizadevajo, neumne podučiti, nevarne svariti, in če to nič ne pomaga, jih gosposki oznaniti, de tudi njih v veliko škodo ne pripravijo.

Odkritoserčin prijatel slovenskih kmetov.