On

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
»On.«
Dušan Beg
Izdano: Ženski svet 2/2 (1924)
Viri: dlib 1
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Ž njim sem se sestal ...
Vedro lice in mirne otroške oči
sem gledal pred leti —
še zdaj ukovan sem, še zdaj vrti
se pred mano.
Si res to moj bratec, ali je duh
samo tvoj priplaval? ...
Naj stisnem roko ti! Tak suh
in koščen izraz ...
Kak nemirne so tvoje oči,
telo kak drgeče ...
Oprosti mi — sedi in se počij
v zavetju varnem.

***

Prek usten ironski nasmeh.
»Pozabil sem, bratec, kaj je življenje.
Ha—-ha, ni to smešno?
Ne glej me kot čudež in oznanenje!
Še diham, ko drugi. —
Po zakonu pride za zimo pomlad,
se spaja s poletjem —
nalo pa objame jesenski nas hlad
in zima prihaja ...

Glej z mano je bilo takisto:
spomladi je bilo ...
Takrat mistil sem nežno in čisto —
poln vere in upa.
Resnico sem čutil v poletju.
Prezgodaj počival
sem, bratec moj, v toplem objelju
ob tihih večerih ...
In glej, ob tem žitju jasnem
zdrgečem na rahlo.
Zaslutil v zatišju sem krasnem
hladen korak jeseni.
Kako mi je bila misel uporna,
kako so se mišice
krčile! Sila čutom pokorna
»Stoj!« je ukazala.
Stoj, o sladko poletje žarno,
trajaj mi večno!
Prek zakonov hodi, glej varno
imaš tu zavetje.
Zastonj! jutro za jutrom slana
je na vrt padala ...
Zdaj zadnja je cvetka pobrana —
vse sanje, sanje ...