Oltar (Rudolf Maister)

Oltar Rudolf Maister

Spisano:	1904
Viri:	Poezije (Ljubljana: Kleinmayr in Babmberg) dLib
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

O, ljubica, ti čista stvar,
krepostna ti devica,
sezidal svetel bom oltar
in vanj te del, svetnica.

In ljudstvo bo iz daljnih dalj
v kapelo prihrumelo
in iz srcá presvet koral
pobožno ti zapelo.

Sred oljkinih se bodo vej
ponižno priklonili:
«Gospod, dovoli blizu k njej,
da bomo jo častili.

Ti njen si kralj, ti njen si bog
in ona ti svetnica …
Nam ni ednake dal naš bog,
ko tvoja je svetnica.

Dovoli torej blizu k njej,
da bomo jo častili,
da bodo še brez časa mej
zanamci jo slavili.» — —

A jaz bom neizprosen, trd,
da zadnji se umakne.
In ležal bo pred mano strt,
kdor se te le dotakne!

Naj si drugod svetnic, devic
pobožni svet poišče,
a tebi srčnih bom cvetic
jaz nosil sam v svetišče!

Uklonil bom kolena sam,
sam božal rožna lica
in usteca medena sam
poljubljal ti, svetnica!

Svetnica ti, jaz božji mož —
– – – – – – – – –
V kapelici zaprti
le moja si, le moja boš
v življenju in po smrti!