Oljka in las
| Oljka in las Table Tomaž Šalamun |
| |||||||
Muha latentna pazi, ne bom jih poobrazil.
Ključi so ošpičeni. Nisem kocke s koso
branil. Če ni količin, ne zarežemo mesa,
če ne zarežemo mesa, ni prepada. Ni
Prijateljevega hleva. Ploh je pest. Guba
je slavna in mastna. V situ, v beli anteni,
v členjenih, ki so pod lupo in v ogledalih.
Kdo diha z rožami? Zakaj je molitev nastavek?
Kopljem, kar sem že oral, da se mi ni treba
posloviti. Gospodu kopljemo hruško. Ni
da bi ga pritiskali na seme. Molitev je
enoznačno ponavljanje, dokler ne prime.
Ko prime, beli lino. Nastavi se proti
oranju. Torej imam pravico. Črte so
temelj sloga in molitev je slog. Kako
ptič kaka. Kako padajo ribe. Kako zemlja
zdravi samo sebe, ker tuhta, tuhta.
Jaz sem pred tisto štengo, ko se
gosenica za na Mars še ne utrdi. Ko
reka še sploh ne teče. Ko so muhe
žirafe in žirafe kapi. Ko je zlato povsod
okrog, ker je raztreseno. Ko Origen še
nima golta. Ko se vse, kar je, ne zalepi v
zaznavje. Preden udari rosa v srce Boga.