Okna Umbrije
| Okna Umbrije Table Tomaž Šalamun |
| |||||||
Lavira, lavira sadje. Koče. Iz mokrih trav.
Dete na stopnicah. Poje. Srce jagnjeta
šprica kri. So laski ocean? Ni napušč
nekaj, kar zleze luč, zgrunta svetlobo v
kapnik? Skupina rok kreše. Kupola da
lupino. Iz gline so pašniki in zastave in
mah na lubju. Skeč je, če splavaš iz
zgodnjega v pozni čas. Snežna kepa, ki
se vališ v hrib, je kamen diastola? Konec
blazine uprizarja kraljestvo. Plovbo
Camoensa. Viharje, smolo in skorbut
mornarjev. V pristaniščih spimo. Pljuska
dno. Dimnik v Sintri je okno kralju. Kopice
so se zarile v sablje. Kubičen milimeter
jabolka je sprešana karta. Vlak drvi po
Toskani, nekdo zbira papirje. V stelažah
je brokat in spleen, zarja se odbija od
britvic. Kje je legimiteta razširjene duše?
Odcejeni se barvajo. Potok je barvan.
Perica dobi belo rjuho, ki počiva na travi.
Beli se na steblih in material vzdrži hitrost.