Ognji
| ← Sapere | Ognji Mrzle pravljice Tomaž Šalamun |
Beatrice, Schnabel v Frankfurtu → |
| |||||||
Besede so kot višnje. Znotraj
rumene, okrog obdane z oklepniki,
gejziri in nagi do pasu. Tudi
jaz sem načitan diktator s sloni in
belimi robčki, ki da jezik pri minus
šestnajst na sivo železo. Vegetarijanci
naprej, nočem, da zaostajate,
vegetarijanci. Vsem rožam bi rekel
martinščice. Vsi so si širili hiške.
Vsi so si na dokolenke pripopali črne
metulje. Ikre so ležale v srebrnih
skledah. Zopet je nekdo vstal od mize.
Iz črepinj sem izvlekel tjulnja. Gospod je
oddvojil metulja in sonce je posijalo.