Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Izdano:
|
Ljubljanski zvon, 39/5 (1919), 322
|
Viri:
|
dLib
|
Dovoljenje:
|
Besedilo še ni v javni lasti, a je dostopno na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si)
|
Stopnja obdelave:
|
To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
|
Izvozi v formatu:
|
epub mobi pdf rtf txt
|
|
In če vživanje ni, kaj je življenje?
Mar naj zaklenem se vse svoje dni
v temnico črno, kamor solnca ni,
in naj zatrem vse čisto hrepenenje,
noči prečutih težko koprnenje,
po njej, ljubezni mojih mladih dni?
Mar duša naj sedaj vse zataji,
kar v črnih dneh biló ji je vstajenje?
Ah ne, ah ne, potem bi bil samo
kot senca, ki ji manjka nje telo ...
Če eno ni ne drugo — kaj ostane?
Odmev globin: ... ti prah, od dvomov strt,
le srečo iščeš — mísli: ni-li smrt
sedaj in ti življenje šele vstane?