Odlomek iz pisma
| Odlomek iz pisma Vera Albreht |
| |||||||||||||
In spet je maj. O, koliko pomladi
prešlo je od takrat, ko v hosti bele
so šmarnice vsenaokrog cvetele!
Pod borom poje kos kot po navadi.
Pred hišo rasle so nekoč potonke,
ki sipale so rdeči cvet na pot,
plevel prerasel vrta je obronke
in živo mejo udúšil bo srobot.
Ti smeješ se? O, saj zares nemara
ne gre, da pišem ti o teh stvareh.
Saj vem, da danes sem za to prestara,
da sanjala bi še o tistih dneh.
Te šmarnice, veruj, so temu krive,
da se mi vzbudil v prsih je spomin,
natrgala sem v rosi jih vonljive
in zdaj na njihov drobni cvet strmim.
Pred mano je podoba večnoživa,
ko stopala k obrežju sva prek trat –
ob jezeru še raste jelša kriva,
kraj nje pristal je z vesli najin svat.
Razbit je čoln, ki vanjga sva stopila,
že davno gnije na jezéra dnu.
Prav je tako! Saj z njim sva potopila
vse zarje, ki sva gledala jih v snu …
Opombe urednice
[uredi]- Vera Albreht, Odlomek iz pisma, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Posebne zbirke Boga Komelja, Zapuščina Vere Albreht, Ms 254, tipkopis ,IN = 6801.
- Vera Albreht se je maja 1919 na Blejskem otoku poročila s pesnikom Franom Albrehtom. O poročnem dnevu je napisala pesem Na Bledu (Svoboda, 1919, let. 1, št. 6, str. 99). Poročni venček in šopek sta bila iz šmarnic, ženin jih je imel v žepku suknjiča. Svatje so na otok pluli s štirimi čolni. O vsem tem pričajo poročne fotografije (zasebni arhiv).