Oddelek A. Kolednice./Kolednice božične.
| Slovenske narodne pesmi (Štrekelj) Kolednice božične. Karel Štrekelj |
ureja Ilona Jerič
| |||||||||||||||
ĚěĒēĕĖĔėĜĝĞğĂăĄāĉĈŇňŅņńŝŜŚś ŲųůŮŭŬǓǔəǎǐǒţťŧũŢŋļĻįĮęĘďæƠơ êèàùûìЪъſłŁś
Pripomnja.
O mnogih med kolednice sprejetih pesmih ni mogoče dokazati, da so se povsod res pele ali pojó ob koledovanju. To je pri nas večinoma ponehalo, in če je še kje v navadi, se pojo večkrat celo pesmi, ki niso narodne niti po izviru niti po duhu. Vendar se z ozirom na starejše zapise iz prve polovice prejšnjega stoletja in z ozirom na deloma še ostali okvir dá še določiti ali vsaj slutiti, da spadajo te pesmi v ta oddelek, zlasti tedaj, kadar se je vsaj v enem zapisu ohranila kakovšna na to mereča črtica. Dalje opozarjam, da je med božične kolednice sprejeto vse, kar se ne ozira določno samo na druge praznike božičnega oddelka cerkvenega leta, t.j. na novo leto, sv. tri kralje, svečnico. Prav starih kolednic, kakor jih imajo drugi Slovani, je pri nas le malo.
Stara belokranjska kolednica.[uredi]
4743.
(Iz Adlešič.)
Pred malo leti so hodili na Sv. dan v naše vasi »koledvat« ali »plevat«(?) ter so pred hišo tako-le popevali:
Pomoz Bog
Kak na božič, tak po božič:
Zdravi i veseli
Božičevali!
Dober dan, gospodar,
Bog ti dobro srečo dal
Na današnji božji dan!
Pred kučom ti zelen dvor,
Na dvoru ti šest volov,
Nad volovi vranec konj.
Na konju je sedalce,
Na sedalcu sinak tvoj,
Na sinaku kapica,
Na kapici kitica,
Na kitici tičica.
Ona lipo poje,
Dobro leto zove.
Bog ga nam daj!
Rodile ti vinske gore,
Vinske gore, žitno polje,
Vsaka dobra sreča!
4744.
(Belokranjska.)
Na sveti dan popevajo Bajančani po nekaterih vaseh pred hišami takó-le:
Dober dan, gospodar,
Danes ti je božji dan.
Bog ti dobro srečo dal,
Pune sode vina,
Pune škrinje šenice!
Podaj komad kruha
I kupico vina!
4745.
(Iz Podzemlja v Belih Kranjcih.)
Dober dan, gospodar,
Pred hišom vam zelen bor,
Na boričku konjič mlad,
Na konjičku sedelce,
Na sedelcu sinek mlad,
A na sinku kapica,
Na kapici kitica,
Na kitici tičica.
Tičica popevala,
Dobro leto dozivala,
Svako dobro srečo.
4746.
(Belokranjska.)
O božičnih praznikih pridejo Žumberčani — Belikranjci govoré jim Vlahi (unijati) — čarat t. j. popevat k Božiču. Ko pride takov kolednik k hiši, veli: »Hoću ti čarati, donési mi kruha«, potem pa začne:
Dobar dan, gospodar,
Bog vam dobre gostje daj!
Na dvori vam zelen bor,
Zanj' privezan konjic vran.
Na konjički sédlice,
Na sedlici sínek vaš,
Sinek ima srebern pas.
Več vam velja dober glas,
Kakor tisti srebrn pas.
Ródila vam šénica
In ta vinska mladica!
Stari čako, dónesite vina,
Stara majko, komad kruha,
Mlado snaše, povesánce,
I djivojka, jabučicu!
4747.
(Belokranjska.)
Dober večar, gospodar,
Bog nam dobre gosti dal!
Pred kuču zelen zbor,
Konjc uranec pervezán,
Na urancu sedalce,
Po sedalci zibelka.
Po zibelki sinek mlad,
Na sincu je kapica,
Na kapici rožica,
Na rožici ptičica,
Ta tičica popevala,
Da v žiti letala,
I pšenica klatala.
4743. Zapisal Iv. Šašelj. — »Iz Dom in Sveta« II. (1889) 51.
4744. Zapisal Iv. Šašelj. — »Iz Dom in Sveta« VII. (1894) 383.
4745« Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa.
4746. Zapisal Janko Barlè. — Iz »Letopisa slov. Matice« 1893. str. 5, pod besedo čarati, kjer pristavlja zapisovavec: »Dasi je ta pesem prvotno žumberška, prekrojena je povse na belokranjsko. Ko kolednik to pésenco dovrši, zakriči: »Dajte, majka, kos kruha dajte!««
4747. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. V. 113, kjer je za kapica (v. 8, 9) tiskano napak kupica. Namesto klatala je pač brati klasala.
Sveti Jožef dobi Marijo.[uredi]
4748.
(Od Frama.)
Bog je zbral dvanajst mơži,
No vsi sơ noter v' tempel šli.
Vsaki nơ šibơ v' rơkơ vzeme
No jơ v' pravơ rơkơ dĕne,
No poslušajơ ta glas:
Kteremu šiba razcvĕtla bơ,
Tisti bơ dobil Marijơ.
Svęti Jožef šibơ v' rokơ vzeme
No jo v' pravơ rơkơ dĕne:
En lĕp cvĕt mu vun spusti.
Sveti Jožef je ja strah prestal,
De mu je Bog sinka dal.
On je htĕl čisto živĕti,
Si ni mogel razodeti,
Zapustit je Marijơ htĕl.
Bog mu je poslal angela,
Da poduči svetga Jožefa:
»Sveti Jožef, nič ne maraj,
Tega sina si gor zredi,
Ta je od svetega Duha.«
Te pesme bo skoro konc ino kraj,
Bog daj dušicam sveti raj,
Bog jim ga daj dobivlati,
Vsem vĕrnim dušam vživlati!
4749.
(Od Frama.)
Bog si je zbral mơžov dvanajst
Ino je ž njimi v tempel šel:
»Vsaki svojơ šibơ vzemi,
No jo v pravơ rơkơ dĕni.
Kteremu sę šiba razcvętla bơ,
Tisti bơ dobil Marijơ!«
Sveti Jožef šibơ v rơke vzame
No jo v pravơ rơkơ dĕne.
Šiba lĕp cvĕt izpusti.
Svęti Jožef sę prestraši:
On je htĕl svęto živĕti;
Da ni mogel razodĕti,
Na tihem je Marijơ zapustit htĕl.
Marija zanosi Jezusa.[uredi]
4750.
(Iz Sv. Križa vipavskega.)
Marija rožce brala,
Ljepe rožce, nagelne;
Je pušelc napravlala
Svojmi moži Jožefi.
K nji je peršu angel,
Oj angel Gabriel;
Ji pernesu grozdić,
Oj grozdić vinarski.
Marija ha podušala,
Znosila Jezusa.
Prav ljepo ha je nosila
Cjelih mjesecov devet.
To noć ha je rodila,
To noć, to sveto noć.
V tempel je ž njim hodila
Ta dan na svjećnico.
K nji so peršli Judi,
Judi, hudi neverniki.
So Mariji Jezusa vkradli,
Prav deleč so ha pelali.
Deleč na horo visoko,
Hor na horo Kalvarijo.
Tam ha čaka brejša judovska,
Tam terdo so ha brejšali.
Nič druzga ni ostalo
Ko sveta rješna kri.
Nič druzga ni ostalo
Ko sveto rješne telo:
Oj bodi hvaleno,
Nam tudi gnadlivo!
4748. Zapisal Oroslav Caf; pela Mar. Krajnc. — Iz CO. I. 69–7o.
4749. Zapisal O. Caf. — Iz CO. II. 17.
4750. Zapisat M. Majar. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil Miklošič. (V v. 17 je napak pisano nevernići, v 20, 21 delač.) Prepis v VO. XVI. G. 1-2 se loči v tem ne glede na ĕ za je: I rôžce — II lepo — 15 V tempelj cjerkvico — 16 svěčnico — 19 Jezuša — 20 dělač ... peljali — 21 Dĕlač — 24 tèrdo — 25, 27 druz'ha. V petju se vsaka stroſa ponavlja.
4751.
(Iz Devina na Krasu.)
Tan stoji ljepo polje,
Ljepo polje žehnano.
Po puli leží stezíca,
Stezičica uhlajena.
Po stezici ide anjev,
Ljepi anjev Gabriel.
V rokah mi nosi rože,
Ljepe rože lilije.
Marija rožice podušala,
Je občutila Ježuša,
Oj svjeta mati božja,
Devica izvolana.
Ježuša počutila
V svojmu ljubmu serčicu,
Oj svjeta mati božja,
Devica izvolana.
Preljepo ha je nosila
Celih mjesecev devet,
Oj svjeta mati božja,
Devica izvolana.
Preljepo ha je rodila
Na veliki božični večer,
Oj svjeta mati božja,
Devica izvolana.
K obrezovanji ha je poslala
Na novega leta dan,
Oj svjeta mati božja,
Devica izvolana.
V tempel ha je poslala
Na veliki šmarni dan,
Oj svjeta mati božja,
Devica izvolana.
Bohu ha je perporočila
Ano nebeškim anjelcam,
Oj sveta mati božja,
Devica izvolana.
4751. Zapisal M. Majar. — Iz Majarjevega rokopisa, ki ga je hranil
Miklošič; oblika izvolana je koroška, pa ne devinska. Prepis Majarjev v MR.
338 se loči, ne glede na naglaske, na g za spirantični g (y = h), na ł za v
(iz la)
in na ě za je, v tem: 1 Tam ... pole — 2 pole — 3 poli — 4 vhlajena (pomota!) — 6 Angel Gabrijel — 10 Je o.] Občutila je — 13] Občutila je Ježuša
— 14 lubmu — 22] Na božični svet večer — 25 obrezovanju — 28 poslala]
darovala — 30] Na sveti dan na svečnico — 34 angelcam. Majarjev prepis v
VO. XIV. 24/2 se loči od zgoranjega natiska, ne glede na naglaske v tem :
1 Tam ... pole — 2 pole — 3 půli — 5 i. a.] hre mi anjeo — 6 anjeo —
12, 16, 20, 24, 28, 32, 36 izvolena — 2. 15, 19, 23, 27, 31, 35 Sveta —
22 božićni večjer — 25 obrezovanju — 29 poslala] darovala. Majar je natisnil
pesem v »Slavjanu« II. (1874) 76 po prepisu v MR. 338 s temi premembami:
4 uhlajena — 5 anjeu — 6 anjeu Gabriel — 10 O. j.] Je občutila — 13 Počutila — 14 serčici — 22 božičen — 25 obrezovanji.
4752.
(Iz Gorenje Vrtojbe.)
Marija rožce brala,
Rudeče nagolne,
Pušelc je spletala
Svetemu Jožefu.
Angel z nebes perletev,
Ta angelj Gabrijel,
Mariji naznaniu:
»Ti boš od svetega Duha spočela,
Inu Jezusa nosila
Celih mesecev devet,
Inu ga boš porodila
Ta dan na sveti dan.
In ga boš v cerkvu nesla
Ta dan na svečencu!«
Mariji so Ježuša ukradli
Hudi neverniki,
Inu so ga peljali
Na goro vésoku.
Tam gor ga čaka preša,
Ta preša vinjarska.
Jezusa so v prešu djali,
Kjer je Ježuš vreden ni.
Neč druzega z njega teklo,
Ko sveta rešnja kri.
Bog nam ga daj vživāti
Vsim vernim kristjanom
Na našu zadnju uru,
Na naš poslednji čas,
Ko pojde duša z nas:
Vzemite ju, peljite ju
V tā nebeški pokoj,
V ta nebeški sveti raj,
Ježuš nam ga vsim daj
Kadar bo ura in cajt!
4753.
(Iz Št. Andreža pri Gorici.)
Marija rožce brala,
Rudeče nagelče,
Pušelc je pletala
Svet'mu Jožefu.
V usticah je prnesu
Grozdič vinarski,
Marija je zdahnila,
Znosila Jezusa.
Nosila ga je mescev devet,
Rodila ga je na ta dan,
Na sveti dan.
Zvedeli so Judje,
Hudi neverniki,
Mariji so Jezusa uzali,
U 'no prešu so ga djali,
Trdo so ga prešali.
Z njega tekla sveta rešnja kri,
Njem' ni druzega ostalo,
Ko sveto rešnje telo.
Bog nam ga dej vsim vživati
Na našu zadnju uru,
Na naš poslednji čas,
No mъru prej, ko pojde duša z nas!
4752. Zapisal Jožef Cejan; pravil oče Ivan. —
Iz Cejanove zbirke, II. št. 2.
4753. Zapisal Jožef Cejan; pravila Mar. Nemec-Lutman. — Iz Cejanove zbirke V. št. 8.
4754.
(Od Čedada na Benečanskem.)
Marija rožice brala,
Oj te lepe rožice.
Ježušu jih shranjavala,
Lep pušelc napravlala.
Angel pernese rožico,
Lepo rožico liljico.
»Nate, nate, Marija, rožico,
Ki tak lepó diší.«
Marija dihnila rožico,
Je znosila Ježuša.
Prav lepo ha je nosila
Celih mesecov devet.
To noć ha je rodila,
To noć, to sveto noć.
V tempel ha je nosila
Ta dan na svećnico.
To so Judi zavedali,
Oj hudi Judi neverniki.
So Mariji Ježuša vkradli,
Prav daleč so ha pelali.
Deleč na horo visoko,
Hor na horo Kalvarijo.
Na hori ha čaka brješa,
Oj brješa judovska,
Za notre Ježuša djeti,
Tok on ni vrjedan biv.
Tako terdo so ha brejšali,
Da mu je tekla sveta kri.
Češćena bodi sveta kri,
Od petih ranic si tekla ti,
Od petih ranic mojha Boha,
Mojha Boga in stvarnika!
4755.
(Iz Podzemlja.)
Je Marija rož'ce brala
In jih Jožefu dajála,
Oj preljubmu Jožefu.
Jožef pa je dal Mariji
Lé-ta grózdek vínarski.
One je potém zdehníla,
Zanosíla Jezusa.
Devet mesecev ga nosíla,
A deset'ga porodila.
Je na svrdan šla v cerkev
Al' na ta dan svečnice.
A neverniki so djali,
Da b' ji Jezusa zvezali,
Da b' ji Jezusa zvezali
In na goro odpeljáli,
Na to góro vísoko.
S križem pa so obložili
Ta ramena njegova,
In na križ so ga pribili
In roké, nogé razpeli.
Jezus goraj milo vpije,
Milo vpije: »Žejen sem!«
Pa mu dajo žolča piti,
Žolča piti grenkega.
Jezus goraj milo zroča
Svojo mater Janezu:
»Glej, o Janez, tvoja mati!
Glej, o mati, to tvoj sin!«
Potlej je pa glavo nagnil
Tam na svojo desno stran.
Ko je svojo dušo spustil,
Grobi se odpirali,
Grobi so se odpirali,
Solnce je oblédelo.
4754. Zapisal Mat. Majar. — Iz njegovega rokopisa, ki ga
je hranil
Miklošič in v katerem je po napačni Majarjevi teoriji
pisano: 18 nevernići,
21 Deleć; brješa razlaga Majar s preša »Presse«,
kar je prav, toda gotovo ne
govore ben. Slovenci tako, ampak prleša.
Drugi Majarjev prepis je v MR. 340;
loči se od zgoranjega natiska, ne glede na g za
spirantični g (?) v tem: 2] Lepe
rožice nagelne. — Za 4. verzom sta vtaknjena ta dva:
K nji je prišel angel, *
Oj lepi angel Gabriel. — 6, 7 manjka — 8 tako lepć]
tako lepo mi — 17—18]
K nji so perŠli Judi, * Judi hudi neverniki. —
26 vrčden bit — 27 Tak. Na-
posled stoji opomnja: » Ta pesen je znana take v
Ipave v Krajnskoj, tamo se
pojeju meste poslednjih Šest rcdek sledeče redke:
Nič druzga ni ostalo, Nič druzga ni ostalo, Oj bodi hvaljeno,
Ko sveta r£Šnja kri; Ko sveto rčšnje telo: Nam tuđi gnadlivo!«
Iz te vipavske varijante so pač tuđi važnejše prenaredbe v prejšnjih verzih nasproti prvotnemu betiečanskemn zapisu. To drugo redakcijo je potem Majar natisnil v »Slavjanu« II (1874) j6 — 77, pišoč zopet h za spirantični g, in pre- menivši to-le: (5) peršu anhel — 8 lepo mi] lepo — 17 prišli — 26 vrjedan biu — 27 Tako — (28) rešnja — (30) rješnje.
4755 • Zapisal Janko Barle. — Iz »Slov. Večernic* XL V. 112 — 11 3. svrdan = svečnica.
4756.
(Od Slovenske Bistrice.)
Marija rožce brala
V zelenim gartelči.
Pušelček naredla Za svetga Jožefa.
5 Noter k njej je prisu Angel Gabriel.
V rokah je prinesu Grozdek vinarski.
Marija ga dihnila 10 Postala noseća.
Saj ga je nosila Mesecov devet.
Saj ga je rodila Nicoj to sveto noč.
15 V tempel je hodila Na den te svečnice.
Gori ga pa caka Oj preša vinarska.
Noter so pa djali 20 Vsmilenga Jezusa.
Von je pa pritekla Ta sveta rešnja kri.
Notri je ostalo Sveto rešnje telo,
25 Ker priđe nam k trošti, Kda pojde duša z nas.
Maria rožce trga V vrtu zelenem, Bo pušelc naredila Za svetga Jožefa. 5 To prvo rožco trga
4757-
(Iz Frama.)
To belo lilijo, To drugo rožco trga Erdečo gartrožo, To tretjo rožco trga 10 Erdeči najgelček :
4756. Zapisat Jožef Drobnič. — Iz Majarjevega rokopisa, ki ga je hranil MikloŠič.
4757. Zapisal O. Caf. — Iz CO. IV. //.
14
III — I. Pesmi obredne A. 4758.
Bo pušelc naredila
Za svetega Jožefa.
Je ti pušelc podehnila,
Zanosila Jezusa, 15 Vsej ga je nosila
Celih mesencov devet
Nocoj ga je rodila,
Nocoj to sveto noč.
K mešam je ž njim hodila 20 Na dan te svečence.
Srečali so jo Judi,
udi razboj niki. ezusa so ji vzeli,
Močno so ga gajžlali. 25 Na križ so ga pribili
Za roke, za noge.
To naj bo k našemu spominu,
Da duša 's tela gre.
Pastirci so na gmajni, 30 Si črede pasejo,
Klobuke dol pojemljejo,
Ćast dajo Jezusu.
Marijino spočetje.[uredi]
4758.
(Iz Kojskega v Brdih.)
Vsi ludje hrejo v cerkev, Sveta Ana pokleknila
Sveti Jahim tuđi hre Vmjes mladih fantičov:
S svojo lepo žjeno, 15 Fantje črez njo mermrali Ljubo sveto Anico. Ćrez sveto Anico.
5 Sveta Ana pokleknila Vmjes mladih deklicah: Deklice črez njo mermrale, Črez sveto Anico.
Sveta Ana hore vstala, 10 Sovzice uternila;
Sveta Ana hore vstala, Sovzice uternila.
Sveta Ana hore vstala, Sovzice uternila; Sveta Ana hore vstala, 20 Sovzice uternila.
Sveta Ana pokleknila Vmjes starih vdovic, Vdovice ćrez njo mermrale, Ćrez sveto Anico.
4758. Zapisat Mat. Majar. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil Mik/ošiČ, s pristavkom, da se poje božičnih praznikui, kadar se gre k da- rovanju (ofru). Prepis Majarjev v VO. XV L G 5—7 se /oči, ne g/eae na 6 za je, 1 za v (iz laj, v tem: 1 cerkov — 2 Svet — 3 lepo ženo — 4 Lubo — 7» J 5» 23, 31, 39.. 5i čez — # 8, 16, 24, 32, 40, 52 Črez — 9, 11 hori — 26, 34 nimaš . . tridesjet — 55 nimaš — 63 Lubo — 65 starim rjeparji — 66 dao
— 70 starim tolarji — 71 S tem] Skoz to — 72, 73 Boh . . dao — 74 Ljubo rožo] R6žo devico — 76 Jezusa. Prepis v VO, XIV. 1 28, 29 se toči od ravnokar navedenega, ne giede na je za e in na naglaske, v tem: 26, 34, 55 nemaš — 72, 73 Buh — 75 Vsemileneha. Vraz je na koncu pristavi/ opomnjo: »Repar novac je, što ide pod 4 kn sr., a reparnik zovu S/ovini h/eb, što se prodaje za rčt>ar.« Majarjev prepis v MR. 348 — 349 se /oči od zgoranjega natiska, ne glede na nag/aske, na \ za v (iz laj, na § za je, in na g za spirantični g (Ma- jarjev h = 7), v tem: 1 cerkev] tempel — 3 lepo ženo — 7, 15, 23, 31, 39, 51 Čez — 8, 16, 24, 32, 4o, 52 Črez — 26 nimaš . . . trideset. — 28 — 36 manjka
— 60 ofri — 65 reparji — 70 tolarji — 71 s tem] Skoz to — 72, 73 Bog. Majar je na tisni/ pesem v »&lavjanu* II. (1874) 106— 10 7. Ta natisek se na- slanja na naposlea omenjeno redakcijo v MR. 348 d. in se /oči od nje, ne g/ede ne je za & in u za i, pa h za spirantični g, v tem: 3, 63 lepo — 4 Lubo — 26 trideset — 74 Lubo.
III. — I. Pesmi obredne A. 4759.
15
25 »Ti nisi žjena zakovna, Ker nemaš tri in trideset ljet. « Sveta Ana hore vstala, Sovzice uternila.
Sveta Ana poklenila 30 Vmjes starih vđovcov: Vdovci Črez njo mermrali, Črez sveto Anico.
»Ti nisi žjena zakovna, Ker nemaš tri in trideset ljet« . 35 Sveta Ana hore vstala, Sovzice uternila.
Sveta Ana pokleknila Vmjes zakonskih žjenic: Zjenice črez njo mermrale, 40 Črez sveto Anico.
»Ti nisi teha vrjedna, De med nami tu klečiš, Ker nimaš poroda, Poroda božjeha.«
45 Sveta Ana hore vstala, Sovzice uternila, Sveta Ana hore vstala, Sovzice utrnila.
Sveta Ana pokleknila 50 Vmjes zakonskih možov:
Možje črez njo mermrali, Ćrez sveto Anico.
»Ti nisi teha vrjedna, De med nami tu klečiš, 55 Ker nemaš poroda, Poroda božjeha.«
Sveta Ana hore vstala, Sovzice uternila; Sveta Ana hore vstala, 60 Sovzice uternila.
Vsi ludje hrejo k ofru, Sveti Jahim tuđi hre S svojo ljepo žjeno, Ljubo sveto Anico.
65 Vsi ludje dajo k ofru Po starem rjeparju, Sveti Jahim tuđi dav Po dva holdinarja.
Sveta Ana tuđi dala 70 Po starem tolarju, S tem Boha prosila, De b* ji Buh en porod dav.
Buh ji je en porod dav, Ljubo rožo Marijo; 75 Marija je rodila Vsmileneha Ježuša.
Marija je pritekla V cčrkvQ žegnanQ, Dol je pokl§knQla Med mQže zakonske.
5 MQŽje sq mčrmrali : »Kaj ti tu klečiš? Vsej nimaš, nimaš Poroda božjega!«
4759-
(Od Frama.)
Marija gor stancjla, 10 Milo jokala,
Še lčpše je molila Sv^ti roženkranc.
Marija je pritekla V cčrkvQ žegnanQ, 15 Dol je pokl§knQla Med žene zakonske.
4759. Zapisat Oroslav Caf; pela Marija Kotnik. — Iz CO. I 81, kjcr je konec samo kratko naznačen. Caf je pripisal pesmi opomnjo »sonderbar!!«
16
III.— I. Pesmi obredne A. 4760.
Žene so mčfmrale: »Kaj ti tu klečiš? Vsej nimaš, nimaš 20 Poroda božjega!«
Marija gor stanQla, Milo jokala, Še lčpše je molila Sv^ti roženki*anc.
25 Marija je pritekla V cčrkvQ žegnanQ, Dol je pokl§knQla Med mlade hlapčiče.
Hlapčiči so mčrmrali: 30 »Kaj ti tu klečiš? Vsej nimaš, nimaš Poroda božjega!«
Marija gor stanQla, Milo jokala, 35 Še lčpše je molila Sv^ti roženkranc.
Marija je pritekla V cerkev žegnanQ, Dol je pokl§knQla 40 Med mlade dčklice.
Dčklice so mčrmrale: »Kaj ti tu klečiš? Vsej nimaš, nimaš Poroda božjega!«
45 Marija gor stancjla, Milo jokala, Še lčpše je molila Sv^ti roženkranc.
Marija ide v cirkev, V cirkev žegnano, Tam pa si poklekne Med može zakonske.
4760.
(Od Cerovca.)
Marija ide v cirkev, V cirkev žegnano, 15 Tam pa si poklekne Med žene zakonske.
5 Mćžje so mermrali: »Kaj ti tu med nami maš, Da nemaš poroda, Poroda božjega?«
Marija je gor stanćla, 10 Namilo se zajokala, Še lepše je zamolila Ti sveti roženkranc.
Žene so mermrale: »Kaj ti tu med nami maš, Da nemaš poroda, 20 Poroda božjega?«
Marija je gor stanćla, Namilo se zajokala, Še lepše je zamolila Ti sveti roženkranc.
4760. Zapisa/ St. Vraz;pela Trezika Megličeva. — Iz VO. XIX. l. 24^22. — Vraz je prepisa l pesem vnoviĆ v VO. XVIII., knj., $—7, premenivši to le, ne glede na naglaske: 6, 18, 30 ti tu] ti — 19, 31 Da] Ki — 28 fante] pajbe 29 Fantje] pajbje — 40 divice] dekliče — 41—44] Dekliči pa so rekli: * »Le tu med nami bodi, * Ki smo vsi dekliči, * No moli sveti roženkranc!« (Ta po- pravek je znamenit dokaz nekritičnosti Vraza, kalcri je mislil, da se pesem od početka tiče Marije in ne Marijine matere Ane.) Drugi prepis (narcjcn po ravnokar omenjenem) je v VO. XIV. 2 b — ja, kjer je to drugači: 29 su (po- zneje popravljeno v so) — 44 Ne (pozneje popravljeno v no). Tuđi v v* 10. je Namilo pozneje popravljeno v Nemilo. Tretji prepis je v VO. VIII. 13; loči se od gorenjega natiska, ne glede na naglaske in r za zlogotvorni r v tem: 25, 37] Marija v cirkev ide — 31 Da] Ki ti — 40 divicej dikliče — 40—44] DikliČi pa so rekli: * Le ti tu pri nas bodi, * No z nami Boga moli, * Da bog nam porod da!«
III.— I. Pesmi obredne A. 4761, 4762.
17
25 Marija ide v cirkev, V cirkev žegnano, Tam pa si poklekne Med fante ledične.
Fantje so mermrali: 30 Kaj ti tu med nam i maš, Da nemaš poroda, Poroda božjega?
Marija je gor stanola, Namilo se zajokala,
35 Še lepše je zamolila, Ti sveti roženkranc.
Marija ide v cirkev, V cirkev žegnano, Tam pa si poklekne 40 Med divice ledične.
Divice pa so rekle: Kaj ti tu med nami maš, Da nemaš poroda, Poroda božjega?
4761.
(Iz Selnice na Dravi.)
Marija sem pritekla V to cerkvo žegnano, Še le dol je pokleknila Med te ledik deklice.
5 Še dekle so mrmrale : »Zakaj ti to klečiš? Saj nimaš, saj nimaš Poroda našega!«
Marija se prestrašila, 10 Nemilo je zajokala, Še lepše je molila Ta sveti roženkranc.
Marija gre v nebesa, Nas vabi za seboj, 15 Veselo nam je iti, Marija, za teboj.
Bog daj dobčr večir, Vam, hišni gospodar! Mi smo prišli lesej k vam, Oć'mo eno sveto pes£m pet, 5 Od Jezosa in Marije, In od rojstva božjega, (In od lejta nov&ga, Ki ga je dans pervi dan).
Maria in svet Jožef 10 Se skupej znejdesta, In se prav lejpo menita,
Sveti Jožef dela zibelko.
4762.
(Kranjska.) a) Redakcija I.
In sta se na rajžo podala Proti letem gojzdu zelenemu.
U gojzdi ne raste druziga 15 Koker le ta hojica. Zdolaj sta počivala, Prav lejpo sta se menila.
Iz hojice se druz&ga ne st&rl, Koker lete žagančica; 20 Iz žagance se druzga ne st&ri, Koker letži zibelka.
4761. Zapisat Fr. Praprotnik. — Iz njegove zbirke.
4762. Zapisali. K(orytko). — Redakcija 7. je iz Vrazovega prepisa v VO. J\ 25, redakcija II, pa poda je pesem, kakor je tiskana v SPA'N. I. 6—7.
18
III. — I. Pesmi obredne A. 4763.
Noter se zible Jezus svet, Ki je stvariu zemljo, nebč, Človeku dau dušo, teld — 25 Vselej pomagaj Jezus namf
To vam je pesem spojena Tem hišnim gospodarju — Tem hišnim gospodarju, Tudi hišni materi, — 30 Na vaše lejpo poštenje:
Daj vam Bog zdravje in veselje ! Mi vas preiepo prosimo Za enga dara božjega.
Svćtim' križu božjemu 35 Svetega Brica ofrali,
Bogu vas č'mo perporočit, Bogu, ljubi dvici Mariji! Per vas ostani sveti Duh, Z nam pa pojde večni Buh!
b) Redakcija II.
Bog daj dober večer, Hišni gospodar vam! Mi smo prišli les' k vam, Mi čmo eno sveto pćsem pćti 5 Od Jezusa in Marije, Od rojstva božjiga, In od lćta noviga, Ki ga je danas pervi dan.
Svćt Jožef in Marija 10 Se skupaj snideta, In se prav lćpo mćnita, In sta se na pćt pod&la Prćti gojzdu zelenimu.
V gojzdu ne raste druziga, 15 Kakor s&ma hojica, Zdolaj sta počivala, Prav lepo se menila.
Iz hćjice se druzega ne stori, Kakor kak'šna žagančica, 20 Iz žagance se druziga ne storf ,
Kakor kak'šna zibelka. Nćtri se ziblje Jezus svćt, Ki je vstvaril zemljo, nebo, Ćloveku dal dušo, telć — 25 Vselej pomdgaj Jezus nam!
To vam je pesem spojena, Vam, hišnim* gospodarju Ino hišni materi, Na vaše lćpo poštenje: 30 Daj vam Bog zdravje in ve- selje. Mi vas prelepo prosimo En'ga dara božjiga.
Svćtim' križu božjimu Svćt'ga Brica dar'vati, 35 Bogu čmo vas priporočit', Bogu devici Marii, Pri vas ostani svćti Duh, Z nam' pa pojdi vććni Buh !
4763-
(Iz Cerkelj na Kranjskem.)
Marija in Jožef sta rajžala —
raj žala Ta v strgano štalico.
Marija je rodila Jezusa — oj
Jezusa, Oblublenga Mesijasa.
47 6 3- Zapisa! Mat. Maj ar. — Iz njegovega rokobisa, ki ga je hrani l Miklošič in po katerem je pesem natisnjena v SL Bčeii II. 1. 1851, str. 58 (samo da je tam tiskano: 10 dal), kjer stoji ta U pripomnja: +Kjer ima/o deleč v cerkov iti, grejo k bolnočnicam že na sveti večer, i Čakajo u vest v nčkakej hiši blizo cerkve do po/noči, poječi različne koledniške i božične pesmi.*
III. — I. Pesmi obredne A. 4764.
19
5 Marija ni imela pleničice — Vzev je na ramo puntiko —
plenićice, oj puntiko,
Svet Jožef dav je srajščico. Šov je v zeleno gmajnico.
Marija ni mela povojčika — *5 Tam je posekov jevčico —
povojčika, jevčico,
Svet Jožef dav je pintico. De je naredu zibiko.
Marija ni mela kovterča - Zlbika i e le P° vmalana -
kovterča vmalana,
10 Svet Jožef dav je sukenco. De J e M * r V dopadala.
w .. . .... .... Na jednej strani je namalano
Manja ni mela zibike-zibike, —namalano
Svet Jožef biv je cimprman. 2Q Pres , adko ime Jezusovo .
Na drugej strani je namalana — namalana
Njegova britka martra vsa.
»Jožef in Marija po svetu sta hodila.«
4764.
(Kranjska.)
Jožef in Marija Po svetu sta hodila; Oslička peljeta, Njega tudi ženeta.
5 Šla sta po en' cesti Prot* Betlehemskim' mesti; Jožef prosi milo, De b* se kdo usmilil.
Ljudje so trdovratni 10 Do Marije. Pred vratmi Vun iz mesta gredeta, Na en pašovnik gledata.
Tam je ena štalica, Tje se ona spravita. 15 Strehe ni gor nobene, Stene so vse prelomljene.
Jožef Mariji pravi: »Tvoji čaši so ti stari: Tukaj luči nimava, 20 Ne perprave nobene!«
Jožef dalej pravi: »Marija, se ne straši : Prišla bode božja luč, Ona bo nama pomoč!«
25 Marija je plajšč izslekla, Na tla ga je razpregla, Bogu je čast in hvalo dala, En majhin čas zaspala.
Marija se potlej sprebudi, 30 Jezus ji na plajš leži. Taćas je bil grozen mraz, De se smili Jezus nas.
47 6 4* Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. V. 5—7- Zapis JoZefa Osredkarja iz Doba pri Dom žala h (v zbirki M Rode ta V. Št. sg) se toči v tem: i Jožef] Sveti Jožef — 4 tud' — 8 De — 8 Kdo] kdo jih — 10] Da mor'jo pred vratmi (prvotno se je pač glasilo: Da morejo stat* pred vratmi) — 12 pašnik
— 18 ti stari] tari (?) — 19 Tuki — 20 priprave — 23 bo — 26 manjka. — Za 30. verzom je vtaknjen ta: In se Mariji nasmeji — 40 ložje — 4i, 45 sem . . sem . . 42—44] Lepo glor'jo pojejo, * Bogu čast dajejo * In pastircam naznanijo
— 48 vseh — 49, 50 tega] Njega — 51 bo pri. Tudi naš natisek ima preče j znakov »umelnega* popravljača.
(Ji*
20
III. — I. Pesmi obredne A. 4765, 4766.
35
Marija je vstala, ezusa je sprevijala, ožef mu je suknjo dal,
De je Jezus lagle spal.
Le sim, le sim angeljci, Vsi nebeski angeljci Lepo glorjo pojejo, 40 Ter pastirce zovejo:
• »Le sim, le sim, pastirci vi, Eno čudo se godi, Rodil se je ćlovek-Bog, Nas bo rešil vsih nadlog.
45 Tega mi častimo, Tega mi molimo; On bode per nas ostal, Dokler mu boš dušo dal!«
4765-
(Iz Podzemlja.)
Sveti Jožef in Marija Sta po svetu potovala, Ker volićka ženeta In oslička peleta.
5 Gresta venkaj iz mesta Tje k mestu Betlemu. Tam je jena štalica, Na škalco je naslonjena.
Ljudi trdovratni so: 10 Marija stoji pred vratmi,
Nihče ne da jerpergve, Smil se stotavženkrat Bogu !
Jožef tako govori : »Zdaj ja naš je cajt ta stari, 15 Niti lučke nimamo, Nit' priprave nimamo!«
Marija slekla doli plajš, Pokleknila je na plajš, Bogu čast in hvalo dala, 20 In jen majhen cajt zaspala.
4766.
(Od Frama.)
Sv^ti Jožef gr§ z Marijo
V mčstece Betlehem. Osleka peljata, Voleka imata.
5 Voleka predala sta, Ker stroška ne imata.
Ncjter sta se pripeljala
V mčsto Betlehem,
H eni priprosti štalici. 10 Marija s§ ozčrla, Štalica s§ odpčrla. Sv^ti Jožef je pa poleg stal, Je koj nQter v štalicQ ščl.
Sv§ti Jožef tako pravi: 15 »O Bog, vsmili s§ krez nas! Tukaj ni odčje, ne zibele, In ni druga ko velki mraz : Bog s$ smili krez nas!«
Marija tako pravi: 20 »»Potroštan b(?di, Jožef moj ! Vsej s§ bQ rodil človčk-Bog, Rešil nas bQ iz nadlog!««
Marija je pokleknila, Gor vzdigne rqk6, 25 Bogu s? je črez dala, Sladko je zaspala.
Sv§ti Jožef pa poleg stoji, Močno za luč skerbi.
4765. Zapisal Janko Barlč; pela stara Katarina — Iz Barletove zbirke,
4766. Zapisa! O. Caf. — Iz CO. II. 5.
III. — I. Pesmi obredne A. 4767. 21
»0 Jožef moj, kam pojdeva nocoj?«
4767.
(Iz Guštajna na Koroškem.)
»0 Jožep moj, kam pojdema 25 »0 Jožep moj, rodila bom
nacoj ? nacoj !
Pojdi erpah iskati, Ura sa parbližuja,
Da b ma mogla ostati! Ta cajt sa mi ponuje:
O Jožep moj, kam pojdema O Jožep moj, rodila bom
nacoj?« nacoj!«
5 » » Oh Maria, ti nevesta moja ! > > devica, marzla ja štalica,
H žlahti sam šou iskati, 30 Kir boš Boga rodila,
Ma nučeji spoznati! Kam ga boš položila?
Oh Maria, ti nevesta moja!«« O devica, marzla ja štalica!««
,0 Jožep moj, oskarbi ma , Q Jožep moj> tukaj je zye .
t x ur» - naC ° J ličer tvoj:
10 Ta nuč sa parbližuja, ^ eni razderti fttald
. Prosi sosede druje: Leži na tardi 8kali .
Jožep moj, oskarbi ma Q Jož moj tukej je zye _
nac °J !c ličer tvoj!«
»*0h Maria, prebritko tua ^ _ . .
m ie* Jezus moj, na svit rojen
Znanci me kne spoznaji, _ v . . nacoj .
15 Erparh nama kne daji, J T «? & u m tl , sarce mo J e >
OMaria,prebritkotuamje!«« JJaj bo vekoma tvoje,
40 O Jezus moj, na svit rojen
»O Jožep moj, nikar ti na nacoj!
žaluj !
Letu ja vole božje, O grišniki, samkaj tacite vi:
Da ne pomaga prošne. Grihov sa spokorite,
20 O Jožep moj, nikar ti na Da gnado zadobite
žaluj ! « O grišniki, samkaj tacite vi !
>»0 devica ti, trošt mojga 45 O Jezus moj, usliši ti nas
šarca! nacoj!
Za mestam je na štala, Prisu si nas iskati,
Ta se borna pobrala: Z gnadami nas darvati:
O devica ti, trošt mojga O Jezus moj, usliši ti nas
šarca!«« nacoj!
4767. Zapisa/ Jožef Šmelcar okoli I. 181$. — Iz njegove pesmarice št. 61 (Pejsom od Joiepa noj Maria) z o hranjeno gra/iko ražen lumevcev in sikavcev in pa črk i in j, ki se mešajo. V v. 37., 40. in 45 je pisano pomotoma Jožep nam, Jezus.
22 III.— I. Pesmi obredne A. 4768, 4769.
4768.
(Štajerska.)
»0 Južev moj, kam pojdeva 25 »O Južev moj, rodila bom
nicoj nicoj: .
Erperge si iskati, Viira se približiije,
Da va mogla ostati? Ti cajt se že poniije,
Južev moj, kam poj deva nicoj?« O Južev moj, rodila bom
nicoj ! « 5 »>0 Maria ti, nevesta moja,
K žlahti sem ša iskat, >»0 divica, merzla je štalica,
Me nečejo spoznati: 30 Kir boš Boga rodila:
O Maria ti, nevesta moja!«« Kam ga boš položila?
O divica, merzla je štalica!« « »O Južev moj, oskerbi me
nicoj ! »O Južev moj, tu bo ostanek
10 Ta noČ se približuje, tvoj :
Prosi soside druge: V eni razderti štali
O Južev moj, oskerbi me 35 Leži na terdi slami:
nicoj!« O Južev moj, tii bo ostanek
tvoji« — »>OMaria, o prebritko mije:
Znanci me ne spoznajo, O Jezus moj, na svet rojen
15 Erperge ne dajo: nicoj!
O Maria, o prebritko mi je!«« Zročim ti serce mojo,
Da bo na veke tvojo: >0 Južev moj, nikaj se ne žalu j, 40 o Jezus moj, na svet rojen Vse to je vola božja, nicoj !
Da ne pomaga prošnja; 20 Južev moj, nikaj se ne O grešniki, lč sem pritecite,
žaluj ! « Grehov se spokorite,
Vso gnado zadobite >»0 divica, trošt mojega Pri Jezusi, ker v stalci to leži !
serca: Za mestom je ena štala, 45 O Jezus moj, vsliši nas nicoj! Ta se bova podala, Priša si nas iskati,
O divica, trošt mojega Vso čast tč čemo dati:
serca! « « O Jezus moj, vsliši nas nicoj !
Jožef pri žlahti grdo sprejet.
4769.
(Radomlje pri Kamniku.)
Svet' Jožef in Marija Temota jih obdaja,
V Betlehem rajžata, Nikamor ne vesta.
47?8. Neznanega zapisovavca. — Iz »Oslankov cerkvenih pesmaric iz SIov, goric* I Št. 6.
4769. Zapisal J. Majhen. — Iz zbirke Franceta Francetovega IV. //. 21.
III. — I. Pesmi obredne A. 4770.
23
5 Svet' Jožef prav' Mariji : Ti tukaj mal' postoj, Jaz grem pa notri v mesto, V mest' je stric moj.
Komej je notri stopu, 10 Poprosu ga j' Tpo; Pa stric mu kluko kaže, Venkaj ga je segnov:
»Le vun iz potepuhom, K nima, da b' kruha kupu ; 15 Jaz mam streho le za te, K' mi kaj skupit dadć!«
>Ljuba dvica Marija! Jerperg nisem dobiv, Se c'lo od sojga strica 20 Iz hiše segnan sem biv.«
Komaj iz mesta prideta, Eno štalco najdeta, En maT jo posvetita, En mal' posnažita.
25 Zvonovi zvonijo Sami od sebe res, Bogu hvalo dajejo, K' je rojen kralj 'z nebes.
»Nova zapoved je vunkaj Šla.« A.
4770.
(Koroška.)
Je nova zapoved unkaj šva —
Ta den je svet! Od cesarja Avgusta —
Te den je svet, te den je
vesiv,
Te den je vseha vesela živ !
Jožef se spravlja v Betlehem Po casarjavej zapovedi.
Jožef se vzdihne in mi hre, Oslića jezdi, volić za njim hre.
10 Jožef Marijo na pvaci pusti, Herperje išće, za njo skerbf.
Jožef per Mariji obstoji In svoje rieve ji razodi.
Jožef Marijo na oslića posadi, 15 Hresta iz mesta, k se že
mraći.
Hresta po anej hmajnici, Pridata k bornej štalici.
4770. Zapisat M. Ma jar. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil Mi- klošič. *KoroŠka, se po je na sveti večer j>rt prvcj mešt polnoči u Rožji in na Radišan; tudi na Štajerskim u Součavi znana, Vsakej prvej redki se pristavi: Te den je svet, vsakej dnigej Te den je svet, te den je vesiv, * Te den je vseha vesela živ!« Po navedenem rokopisuje tiskana v St. Bčeli II. 1. (i8$i) str. 27 — 28 s temi predrugačbami: 4 vesćv — 5 vsega veselja — 7 cesarjevej — 8, 9 gre 13 rjeve — 23 jaselca. V Bčeli je tudi opomnja, da se poje po napevu 40. v knjigi Majan'evi CP. in da jo »u Rožji radi zapojo koleaovavcU. — Majarjev prepis v MK. 347 se loči od zgoranjega natiska, ne glede na naglaske, nalzav (iz laj in g za spirantični g (Majarjev h), v tem: 4 vesćl — 6 Betlehem] Betlehem gre — 7 zapovadi — 9 jezdi — u jišČe — 12 Mariji] Mariji sdej
— 13 rčve . . razodč — 16 po anej] sdej po — 17 Prideta — 19 lepo] šitro
— 20 vzeme — 25 tekle — 27 pernese — 30, 31 štalico. Tam je na str. 367 k v. 25 pripisana tudi ta le opomnja: * Ljudi pripovfiduju, da sada ješče v svetoj božičnoj noči su za jeden trenotek vse gore zlate i vse r ke i vode, vinom teku i da, ako bi Človek upravo v oni trenotek iz r ke ali iz potoka ali iz stu- denca zajel, bi m r sto vode vino zajel.* Majar je natisnil pesem v »Slavjanu* II. O874) 93—94 s temi predrugačbami ravnokar omenjenega prepisa, ne glede na u za 1, na h za spirantični g: 4 vesiu — 7] Po cesarjevej zapovedi — 9 jezdi
— ii i§če — 13 reve . . . razodje — 17 Pridata — 27 pernase — 28] Jožef sdej šitro štalico odpre — 31 Anhalci. Po natisku v Slov. Bčeli jo je natisnil v modernizirani slovenščini Scheinigg v NPKS. št. 82.
24
III. — I. Pesmi obredne A. 4771.
Jožef šitro ohenj stori In štalico lepo pokadi.
20 Jožef vzame barihelco In hila po frišno vodico.
Marija je rodiva Jeziša In ha povoživa v jaselci.
So vse hore zvate ble, 25 So vse vode z vinam takle.
Jožef pa šitro pertače, Mariji svadko vince pernase.
ožef štalico šitro odpre, ežiš v jaselcah rojan je.
30 Pastirci štalco vahtajo, Anhelci nad štalco pojo.
»
Nova zapoved je vunkaj šla.« B.
477i-
(Z Grahova na Tolminskem.)
Na zapoved je venkaj šla Od cesarja Avgustuza, De more cei svet popisan bit* In sveti Jožef z Marijo prit\ 5 Oj srečno naprej Porajžata zdej.
Proti Betlehemu rajžata,
Enga oslička imata.
Marijo pa zebe v nogć,
10 Pa še rajši le k nogam gre\ 35 Svet' se lih kakor o polddn:
Sveti Jožef grejerporje iskat, O srečna ta noč,
O Bog mu jih daj, Bog dal je pomoč!
Noč bode sedaj ! ~ . .
Pastira ovce vganjejo,
Pri žlahtni hiš* jih ni vdobil, Okol štaljce vidjo angelja.
15 Zato j* še bolj žalosten bil. 40 Angeljjih je troštal in bodil :
Pred mestom stoji štalica, Nad njo zapoje grlica. Marija pravi : »Jožef moj ! Pojva v to štal'co 'ncoj!« 30 O temna ta nuč, Kdo bo dal luč?
Jožef pa grć in molči, Molila sta do polnoči. Peršel je z nebes v štalco šin,
Svet* Jožef se je jokal milć, Marija ga trošta lepo: >Oh vsmili se Bogu, Trpiva voljnć!«
20 Svet* Jožef si vzame srce, Spet po celem mestu gre. Od hiše do hiše je šel, Nazaj pa le žalosten prišel: »Oh kam čem naprej?
25 Pod nebom bom zdaj!«
Nicoj
se j nam
zveličar rodil:
Nicoj ta sveti večer Daj ljudćm ta mir!«
Jožef pa ni bil v štalici, 45 Slišal je peti angeljce. Marija ga kliče lepu, To sveto dete kaže mu: »0 Jožef ti moj, To je Bog tvoj!«
4771. Zapisa/ Anton Črv. — Iz njegove zbirke B. 3.
Opomnja. Pri većini /e/t, kakor tudi pobožnih pesmi pristav/jajo narodni pcvci na koncu ,Amen 4 , katerega pa ne pojejo, ampak govore, kakor bi fiote/i reci: »Končali smo'.
/
III. — I. Pesmi obredne A. 4772.
25
50 Jožef ga je na roko vzel, Od veselja je jokat začel. Molil je iz srca, Iz rok ga vzame divica: »Oh, kam ga čem def,
55 Ker zibke nič ni!«
V jaslice ga položi Pred volika in osličča. Oba sta padla na nogć, Na tla sta položila glavć: Še ž'vina spozna 60 Tam svojga Boga!
Pastirci v štaljco pridejo, Le to dete gledaj o. Padli so na svoj obraz, 65 Spoznal' so Jezusa tačas,
De Bog je z nebes In človek vmes.
Marija vzame dete in grć, In da pušnit pastircem nogć. 70 Dal je ofer vsakater,
Kakor zamore 'n 'boj pastir. Marija za to Zahvali lepć.
Pastirci gredo k ovcam spet, 75 Razvesele ves zvoljen svet.
Odprimo srce nicoj,
De pojde noter zveličar moj !
Čast bodi Bogu
Očetu, S'nu in svetmu Duhć, 80 Devic Marii in Jožefu !
Oh Jezus nam daj
Vsem skupaj svet raj!
4772.
(Iz begunjske okolice na Gorenjskem.)
Ana zapovd je venkaj šva, Od cesarja Avgustusa, De se cev svet podpisat ima, Tud sveti Jožef z Marijo. 5 Oh reven ta čas, Marij' je mraz!
An petek sta prišva lepć, Rajžova sta tri dni in pć, 15 Svet Jožef gre precej iskat, Da bi prenočiše dobiv. O Bog ga mu dej, Sej bode noč zdej !
Per žvahti ga on ni dobiv, 20 Zato je prov žavosten biv. Svet Jožef se joka na gvaš, Marija ga trošta ta čas: »Oh srečna ta noč, Bog bo dav pomoč!«
25 Svet Jožef si vzame srce, Še ankrat po vsem mesto gre. Od hiše do hiše je on šu, Nazaj je Še belj žavosten pršu. Oh temna ta noč,
30 Kdo nam bo dav luč?
Pred mestam stoji štalica, Nad njo zapoje grlica. Marija pravi: »Jožef mQJ, Pova v to štalico nocoj! 35 Oh srečna ta noč, Bog bo dav pomoč!«
Svet Jožef gre v štalico, moči, Moliva sta za ponoči. Marija tam zaspi sladko, 40 Zamaknjena je biva gor v
nebo, In sina rodi, Rešnika ljudi.
4772. Zapisat An t. J eg 1 i č. — Iz njegove zbirke, kijo hrani Matica, str. 26.
26
IH. — I Pesmi obredne A. 4773, 4774, 4775-
4773-
(Iz Podzemlja.) [Odiomek.]
Ena zapoved je ven prišla 10 Marija pa pravi: »O Jožef
moj
5
Od cesarja Augusta,
Da se ves svet popišat da,
Tudi sv. Jožef iz Marijo
Ko gresta po dnev', Svet Jožef naprej.
Od Betlehema rajžata, Enga oslička imata.
Pejva v to štalico mi nocoj ! Oh merzlo to noč Bo Bog dal pomoč!«
I za rojstvo mi zahvalimo 15 Ljubo devico Marijo, Kir nam je rodila Jezusa, Tega kralja nebeškega!
4774-
(Iz gor. okolice.) [Odiomek.]
Od cesarja Augusta
Zapoved je prišla,
Da se ima ves svet popišat.
Tudi Jožef in Marija 5 Na rajžo se napravita, Met seboj se pogovarjata:
»Ker smo midva s hiše, Rodovine Davidove.«
Jožef pravi Mariji: 10 »Ostani ti doma, Kjer dolga je rajža Čez tri dan hoda.«
»Nova zapoved je vunkaj šla.« C.
4775-
(Iz Motnika.)
Zopoud od cesarja Je peršla vsem 1'dem, De b' se cev svet vapisov, Tud' Jožef z Marijo.
5 »Oh, moja Marija! Oh žalosten glas t* povem : Zapoved od cesarja
Je peršla vsem rdem, Deb' se ves svet popisov!«
10 »»Oh, Jožef moj! De tud* midva, Zvesto zapoved dopouniva, Nej greva tud* k svojim rdem V to mesto Betlehem!««
4773. Zapisat Janko Barle. — Iz njegove zbirke. Konec spada pač k drugi kolednici.
4774. Zapisa/ Leop. Lisjak. — Iz zbirke Joz. Ccjana III. št. 2$, kantor je prepisana iz nekih pesemskih bukvić Lesjakovin. Prtmerjaj nastopni naslov.
4775. Zapisa! GaŠpar Križni k. — Iz njegovega rokopisa. Opomn/a. Ta in večina sbredaj in zadaj stojećih pesmi ima potrto vnanjo
obliko, ker je zapisana po nareiovanju, in ne po pet ju.
III. — I. Pesmi obredne A. 4775.
27
15 »Oh, moja Marija!
Prosem te, ustan doma,
Rajžat v takem stan
Se ti ne zrajma;
K nogam teb', Marija, 20 Hodit' mogoče ne bo,
Na osli jezdit
Tjeb bo pretežko.«
»»Oh, Jožef moj, Če pa ni drugači, 25 Pejva v božem imen, Rajžejva počas tri dni in
pov!««
Na rajžo se napravljata.
Med sabo pogovarjata,
Ko sta iz rodovine Davida.
30 Jožef milo zdahne zavor
Marije :
»Oh, moja Marija!
Per vosliču pustim te,
De pojdem jaz v Betlehem
Prosit jerperge.« 35 »»Oh, Jožef moj, pejd barš
iskat,
Ne pust me dovgo tukaj stat!
Od rajže sva trudna oba,
Počivat bi rada šla.««
Jožef nazaj pride, 40 Se razjoka prav močno, Ana žalost ga obide, Mariji povedat ni mogu: »Men' če srce počet, In bo počlo glih zato, 45 Ker se v Betlehem
Per najin žlaht godi slabo: Žlahta naju ne pozna, Časti, jerperg nama ne da!«
»»Oh, Jožef moj, neč ne
caguj ! 50 Na božjo voljo se spust
n'coj ! Ćez en maj'hn čas Se bo Boh spovnu na nas. Midva bova molila,
De bo ura povnoči. 55 Oh, Jožef moj, dobod enkrej, De na bova pod nebam
frej!
« €
»Oh, Marija, zunej za no
štalo vem, De ne bova pod nebom frej, V an kot se bova stisnila.
60 Ta zimski čas je velik, mraz, O Boh se smil čez nas!« »»Potroštan bod, Jožef moj, Je že rojen Jezus necoj!«« »Oh, moja Marija,
65 Zdej s'm jaz prov vesev ! Od vesela ne vem, kaj b'
počev : Men se dete smil, Ko od zime trese se; Den ga v jasel k živinci,
70 De ga grela bo.
Neumna živina spozna — Grešnik mu časti ne da — Tega, k je ustvari v ćeli svet, Peršu je zanj terpet! —
75 To me veseli,
Ker slišim angelce,
K* nad štalco pojo,
Jezusu čast in hvalo dajo.
Tud' vidim pesterce, 80 Ko samkej gredo
Jezoso čast in hvalo dajat;
Svete tri krale,
Na kamelah jezdijo,
Iz jutrove dežele ofre nesejo, 85 Miro, kadilo, čisto zlato.
Prinesli so Jezusu vselej to,
Po drugemu pot gredo nazaj
domu.«
Zdej pa mi, kristjani, Peršu bo ta svet večer,
90 Častimo Jezusa in Marijo Iz srca vsakter! Oh, Jezus, nam svet Žegen dej, Pa ano bolj letno zanaprej, Po tem revnim živlen
95 Prit v sveti rej!
28
III. — I. Pesmi obredne A. 4776, 4777.
Jožef gre z Marijo v Betlehem.«
4776.
Jožef gre z Marijo v Betlehem, Žlahta ga ni spoznala tam, V tem betlehemskem mestu
nezvesti, Ker ga nočejo jerprvat.
5 Na sred mesta jo popusti, Po vsih hišah jerprje prosi, Po vsih hišah ga le ven spode. Se boji h Mariji ubogi Jožef,
(Iz Hudojuine.)
V štalico je peljal osličeka, K jaslicam privezal voličeka,
V štalici pripravil in pokadil, 25 De sta mogla notri bit.
K molitvi se pripravljata, Bogu nadloge čez dajata Tko je rekel Jožef Mariji: »Kaj bova midva nocoj
večerjala?«
Ker ne more jerprje vdobit. 3Q Tko Marija govori .
10 Za njim stoji, tko govori : »Potroštan bodi, Jožef ti, To je vse božja volja, Ker nas nočejo jerprvat.«
Na oslico jo posadi,
»»Potroštan bodi, Jožef ti ! Nebeska špiža se k nam
približa, Treba nama nocoj večerje ni.
Ura je bila v mestu dvanajst
<«
15 Gresta z mesta, glih noč 35 Prikazala se je božja čast:
se stn. Tko je rekel Jožef Mariji: »Kje bova midva nocoj?
Zunaj mesta stoji skalica, Pri skalici stoji štalica. 20 Tko je rekel Jožef Mariji: »Tu bova midva nocoj.«
Angelci so začel pet v tem
luftu, Štalica se razsvetli.
Marija je rodila, povila Našega Izvelićarja, 40 Marija je rodila, povila Našega Izveličarja.
4777-
(Iz Gor. Vrtojbe.)
Jožef grez Marijo v Betlehem: Jožef se boji k Mariji prit, Žlahta ga ni spoznala tam, 10 Kjer jemperge vdobil ni:
Ob tem božičnem času —
na mrazu, V tem času noseču.
5 Jožef pusti Marijo na placu In gre iskat jempergo. Vse betlehemsko mesto je
obšel, Jemperge vdobil ni.
» O betlehemsko mesto
nezve'bto, Ker nas ne hočeš gore vzet!«
Jožef prejme Marijo, Na oselca jo posede, 15 In gresta z mesta vsi žalostni In zmrzli, vsi plavi.
4776. Zapisa/ Janez Kokošar. — Iz njegovega rohopisa. 4777 Zapisat Leopold Lisjak. — Iz Cejanove zbirke I. //. j, kamor je prepisana iz neke pesemske knjižice omenjenega Lisjaka.
III.— I. Pesmi obredne A. 4778.
29
Nad mestom stala skalica, Pod skalo stala štalica. Tako je rekel Jožef Mariji: 20 »Bodimo tukaj nocoj!«
Jožef sprejme Marijo, Z oselca jo dol vzame, Oslića loži v štalco In volka priveže k jaselcam.
25 Jožefa ga mraz prisili, Ta sveti ogenj striti. Še komaj vdobil je v tem
mestu, Za imet en malo oginja.
Jožef Mariji odgovori: 30 »Marija, kaj borno večerjali? Nič nismo sprosili, nič dobili, Ker prepozno smo prišli.«
Marija Jožefu odgovori: »Potroštan bodi Jožef ti, 35 Saj zdaj se nam bliža nebeska speža, Treba večerje ni!«
4778.
(Kranjska.)
Jožef gre z Marijo v Betlehem, zlahta ga ni spoznala tam: S svojo ženo zaročeno si
Marijo, Ta čas je noseća.
5 Na trgu jo pusti pri oslići, Prenoćišća prosi, ga ne dobi: Ob božićnem ćasu, ob tem
mrazu, —
Porod ji predstoji.
Povsod Jožefa iz hiše spode, 10 Prenoćišća prosi, ga ne dobi, Se boji k Mariji priti: »Bogu se vsmili, ker nas noćjo sprejet!«
Žalosten stoji, ž njo govori. Marija ga lepo tolaži: 15 »Oh moj Jožef,
To je vse volja božja!«
Na oslico jo posadi, Iz mesta gresta, noć se naredi: »Oh ti, betlehemsko mesto, 20 Ki nas noćeš sprejeti.«
Pod mestom stoji skalica, Pod skalico stoji štalica. Tako je rekel Jožef k Mariji : »Tukaj bodiva, tukaj nicoj!«
25 Volika postavi k štalici, Oslička privezal k jaslicam. Ob ti temni noći Brez luci sta mogla notri biti.
K molitvi so pripravljata, 30 Nadloge Bogu povesta. Tako je rekel Jožef k Mariji : »Kaj bova nicoj večerjala?«
Tako Marija govori: >»Potolažen bodi, Jožef moj! 35 Nebeska jed se bliži, Treba nama većerje ni.««
Preden je bila ura dvanajst, Pokazala se je božja ćast. Jeli so angeljci peti, 40 V temu zraku hlev se
razsvetli.
4778. Neznanega zapisovavca. — Iz pesmarice * Svete pesmi* ne&ega Jurija Jošta prepisa l in prenaredil Rad. Poznik f/as/ s/ov. Matice).
30
III.— I. Pesmi obredne A. 4779, 4780.
Jožef pade na svoj obraz, Misli, kdo bi bil nicoj pri nas. Marija je rodila
Le to dete Jezusa. 45 Vojska nebeska se vidi, Mlado detece straži lepo l
4779.
(Iz Motnika.)
Jožef gre z Marijo v Betlehem , Svojo ženo Marijo, Na cajti nesočo.
Na placu jo pusti na oselko, 5 Jčrpčrg jiše, zanjo skerbi. »O to betlehemsko mesto, Kir nas nečeš gvor vzet'!«
Na koncu mesta ena skala
stoji, Pod skalo stoji štalica. 10 Tako je rekel Jožef Mariji: »Tukej bod'va necoj!«
Volika priveže k štalici, Vdselca perstavi kjaselcam,
Popravi in pokadi, 15 De so notri mogli bit*.
Jožef Mariji pravi: »Kaj bova večerjala?« » »Potroštan bodi, Jožef moj, Ta nebeska spiža se bliža, 20 Večerje treba ni!««
Preden je bla ura dvanajst, Se je perkazala božja čast. Angeli so začeli lepo pet V temu luftu.
25 Marija je rodila leto n<5č, Jezus je skazov svojo m6Č: Med vdlika, med voslika Jezus pol6žen je bil.
Veselite se, ljudje, Sveti Jožef v mesto gre, Sveti Jožef in Marija V Betlehem dorajžata.
5 Kedar v mesto pridesta, Za jeperge prosita. Oj ti mesto Betlehem, Ki jih nečeš jerpergvat!
Sveti Jožef govori: 10 »Oj, le pejmo z mesta ven, Tam je jena gm&njica,
4780.
(Iz Podzemlja.)
A na gmanjci št&lica, Je za nas pripravljena.«
Sveti Jožef govori: . 15 »Štal'ca božja mrzla je, Štal'ca božja mrzla je, Za večerjo ti nič ni.«
Pa Marija govori: >»Saj večerje treba ni! 20 Le poglejmo na nebo, Kako se lepo bliščf: Na njem zvezde svetijo, Nam darove delijo!
« «
4779. Zapisat /. i86g. GaŠpar Križni k. — Iz GK. L 28— 2g. Prepis v GK. III. 24 se loči ne glede na dijakritična znamenja nad samoglasnikoma e in o v tem: 4] Na pJcu (!) je pustil oselka — 6 meste — 7 Kčr . . gvori uzet' — 8 ena Skala stoji] škalica — 10, 16 Marii — 11 bodiva — 21 Pred'n — 23 Angeii . . . pčti — 24, 26 U temo — 25 štalica — 30] J. je v jasle položen.
4780. Zapisa/ Janko Barle. — Iz *Š/ov. VeČernic* XLV. 1 u— 112.
III. — I. Pesmi obredne A. 4781, 4782.
31
»Marija se majka trudi.«
4781.
(Iz Vrbovca.)
Marija se majka trudi, Svetoga Jožefa budi: >Stani, Jožef, dobro moje, Rodila bum dčte svoje.«
5 Stal se Jožef od večera, Obhodil je Betlehema. Tamo če o'na glas dati, Bili mogli tam prespati?
Sveti Jožef ovak veli, 10 Ar Mariju razveseli: »Naj se tužna žalostiti; Stana nčsmo zadobili, Zvan varaša bu nam iti,
Zvan varaša na pol vure, 15 Gdč pastiri ogenj kure. Tamo čemo na glas dati, Bi li mogli tam prespati?«
Pastirci se prebojali, Novo čudo nčso znali. 20 Marija si v slamu sela, Jezušeka porodila.
A tri krali k njemu idu, Ejngel kaže svetlu zvčzdu, I njim čini gladku stežu. 25 Volek, oslek zdihavaju, Tam detecu toplo daju.
Marija zaspi in rodi Jezusa. A.
4782.
(Od Frama.)
Zapčjmo vsi kristjani Od Marije vsem ljudem! Marija, sv§ti Jožef Mi gr§sta v Betlehem. 5 Od mčsta s$ podata Pod rčvncj štalicQ.
Jožef je Mariji rčkel: »Tvoj čas je uže pritekel, Ni povitja, ni odčje, 10 Ni druga ko veliki mraz!«
Marija s$ je ozčrla, Štalica s§ je odpčrla, Marija Jožefa tišila: »»Jožef, ne maraj nič!
15 Vsej Bog vže dobro vč Za naj ne t§žave vse.
Vsej bQ s$ rodil človek Bog, Ki bQ nas resi 1 iz nadlog.««
Marija plašč razgčrne, 20 Ga dčne pod noge,
Na njega je pokl^knola
No malo je zaspala,
Bogu s§ v iQke dala.
Marija s§ mi pa vzbudi, 25 Jezus pa v plašču leži.
Svčti Jožef pa zavpije, Hitro skčrbi za luč, Da bi dobil, da bi dobil Od Boga si pomoč.
30 Dčvica Marija
Povila ga v plenice,
Sveti Jožef je pa suknJQ dal,
Da je Jezus mu zaspal.
4781. Zapisat Rik. Fer d. Plohi. — Iz njegovih JINP. L 66— 67. 478a. Zapisat O. Caf. — Iz CO. II 137.
32
III. — I. Pesmi obredne A. 4783, 4784.
Marija zaspi in rodi Jezusa. B.
4783-
(Iz DraŠič v Belih Kranjcih.)
Pastirčki so na puli, So ćelo noć prečuli, Prot' Betlehem gredć Po te široki cesti, 5 Prot' betlehemskem mesti, Pa notri v Betlehem.
So prišli v jeni gmanjci K jeni podrti stalci, Ki noben'ga krova ni. 10 Jožef Mariji pravi:
»Le noter mi se spravi, V jen kotič lezi se!«
Marija not* se spravi, Lepć Boga zahvali, 15 V jen kotič vleže se.
Ko se Marija sprebudi, V krilci Jezusa držf: »Oj sin, oj dete moje, Kje je kralj estvo tvoje, 20 K* si tak'šen 'bužec zdaj ?« »»Preljuba mati moja, Kje je kraljestvo moje? Tam gori na nebi.««
4784.
(Z Grahova na Tolm.)
Ura enajsta bije, Ta dan že daleč ni, Marija nam rodila Naš'ga 'zveličarja. 5 Pastirci tam na polji, So ćelo noč prečuli, Prot* Betlehem' gredć.
Spreljubi moj kristjani, Ste vidil 'nga moža, 10 Ki gre prot Betlehemu, K* ga nobeden ne pozna? Za njim gre tud'- ena Že noseča žena: Oh, kdo b' bla ta dva?
15 Ta dva sta Jožef in Marija, Ta dva sta boz'ga bla: Gresta po celem mestu, Ništa najdla jerporjd. Sveti Jožef prosi milo,
20 De b' se Bog čez usmilil, De b' ncoj pri ljudeh b'la.
Mraz je, de vse trepeče,
Marija roditi hoče.
»Oh, saj nas noter vzamete?«
25 Svet* Jožef grć von z mesta,
Zamerka štalico.
Štalica je vsa razderta,
Strehe gore malo jć.
Sveti Jožef Marii pravi: 30 »Tukaj se noter spravi,
V enem kotu vlezi se!«
Marija gre v štalico, No majhno sladkć spi. Med tem se je prebudila, 35 Dete ji v krilci leži : »Oh Jezus, dete moje, To je kraljestvo tvoje, Oh kako si vbožec ti!«
4783. Zapisa/ Janko Barifc. — Iz njegovega rokopisa.
4784. Zapisa/ Anton Črv. — Iz njegove zbirke B* i, kjer je zadnja strofa paČ po pomoli pisana na prvem mestu.
III. — I. Pesmi obredne A. 4785, 4786, 4787. 33
4785-
(Iz Motnika.)
Ura že bije, 5 Pastirci že grejo, Ta dan še deleč ni; Lepo piskajo in poj<3,
Marija rodila, K ti betlehemski stalci
V stalci dete leži. Veselo gredo.
4786.
(Od Sv. Eme.)
Jezus je majhen, pa je svet, Ker se Marija veseli
Ker'je odrešil ćeli svet, Svete noči.
Ker je odrešil ćeli svet Mari j a rodila j ezuS3j
S svojo krvjo! 10 Našega izveličarja,
5 Ura že bije polnoči, Našega izveličarja,
Ker se Marija veseli, Cel'ga sveta.
>Po svetu je bila tmica kakti v rogu.«
4787.
(Kajkavska.)
Po svetu je bila tmica kakti v rogu,
V štalici je spala vu trudeh Marija.
Sladko si Marija senjke prebirala,
Kad je došel jangel i zbudil Mariju: 5 »Vstani se, Marija, sinek ti se rodil,
Stani gor, Marija, Ježuš se narodil,
Sad je prav polnoči, al je vse v svetloči.«
Stala je Marija, sineka dragala,
Jeje i od senka Jožefa budila: 10 »Vstani se, Jožek, sinek nam se rodil,
Sinek nam se rodil, moj predragi Ježuš.«
Dok se Jožef zbudil, Jezuša pogledal,
I jošće ga neje niti pravo kušnul,
Došle su tri vode mlačne kakti kropek, 15 Koje jesu onda Ježuša kupale.
Jožef je naredil s rožicah zibalku,
I došli tri vetri topli kakti sapa,
Koji jesu onda Ježuša zibali,
Ježuša zibali, malko ga grejali. 20 Jožef i Marija su ga kuševali,
A jangeli s neba su mu se klanjali.
4785. Zapisat G. Križni k. — Iz GK. I. 4. Pesem je tiskana v »Ko- roških bukvicah* sir, 32$ s temi predrugačbami, ne glede na 6 : 2 daleč — 3 Ma- rija] Marija je — 5 gredo.
4786. Zapisat Ant. Kovači č. — Iz njegove zbirke L str. 2g.
47 8 7« Neznanega zapisovavca. — Iz Kukuljevićevega -»Arkiva za povj. jugos/av.« IX. 319 — 320 v spisu Petretiću, kjer je oznamenjena za -»prastaro narodno božično pesem*.
o o
1
34
III. — I. Pesmi obredne A. 4788, 4789.
Oznanilo Jezusovega rojstva.
4788.
(Kranjska.)
O le sim, le sim, brat'ci, O kaj vam jez povćm! Eno čudo sim slišal, Ki ga še dobro vćm: 5 Ob dvanajsti uri Sim slišal, vidil tudi: Angeljci lepć poj ej o, Bogii č&st, hvalo dajejo.
Po tamnih krajih sim hodil, 10 Sim vidil eno luč;
Sim bil v terdnim spanju,
Sim slišal nćki glas.
Dćte se je jok&lo,
Je v j&slicah lež&lo; 15 Sveto dćte milostivo
V sercć se mi je smililo.
Maria, čfsta devica,
Pri jaslih kleči,
Lćpo ga je po vila, 20 Še lćpši položi.
Svćt Jožef, mož stari, Stoji na dćsni strdni; Od vesfelja se jokata, Ki lćpo dćte imata.
25 O le sim, le sim, brat'ci! Oh žćnin no sin moj, Pojdi, grćmo od strani; Ljudjć so v terdnim spanju, De sim skupaj pritečejo,
30 Bogu čast, hvalo skažejo!
Ta pćsim je dopćta: Bog daj nam d6bro lćto, Fantam, dekličam veselje In starim možćm poštenje!
4789.
(Iz Frama.)
Preljubi moji brati, Še le kaj vam jaz povem! Nocoj v dvanajsti uri, Pa še sam prav ne vem, 5 Sem slišal, videl tudi, Sem slišal, videl tudi, Ko si angelci lepo poj ej o Ino zvezde svetijo.
Sem bil v tem temnem kraju,
10 Sem videl eno luč ; Sem bil v tem spanji, Sem slišal eni glas, Sem slišal ga jokati, Videl v jaselcah ležati:
15 V serce se mi je zasmililo Toto dete majceno.
Devica Marija Pri jaselcih stoji, To dete povija, 20 Še le lepše ga položi. Sveti Jožef, mož ti stari, Stoji na desnem strani: Obadva se od veselja jočeta, Ko to dete zibljeta.
25 »Sveti Jožef, pojdi z menoj, Vsej te grivalo ne bo, Vzemi to dete s seboj, To dete majceno!« —
»Povej, povej še drugim, 30 Odi spanja gor jih vzbudi, Da Bog da greh odpušenje Ino dušam vzveličanje.«
4788. Ncznanega zapisovavca. — Iz SPKN. VII. 113—114, kjer je nehaj napacnih naglaskov.
4789. Zapisa/ Oroslav Caf. — Iz CO. IV. 14—15.
III. — I. Pesmi obredne A. 4790. 35
»Dočakali smo mi ta sveti večer.«
4790. -
(Iz Vipave.)
Dočakali smo mi ta sveti V ti stalci je rojen en pobič,
večer, k je lejp;
Iz srca vam vošim vsem Svejt ne vej za nega, zatu
skupej naprej, ker je slejp.
De bi čakali več lejt, Al' k nemu pojte
De bi pršli s'm spejt Ino čast mu dejte,
5 Jezusa častit, k nam je rojen 30 Kar boste tam vidli, drugm
na svejt. povejte.«
Tema je postala, ker je bla Pastirci pred štalco gledaj o
poprej, en čas,
Zvezda pokazala se nam je K Mariji vzdihvajo, k se joče
sedej : na glas.
V ni pobič stoji, O premilo poje:
An križić drži, »O dete moje,
10 Ta pubič se svejti ko sunce 35 Oh komu si pestu vesele
svetlu. tvoje?«
Tako hitru prašajmo nuj Oh komu bi tamkaj na počlu
pejmo naprej, srce?
Prot Betlehemu se podajmo Marije tam briše deticisovze:
sedej: Trepeče pr nj ej,
" Ker somen bo tam Ke v zibejli neč nej,
Na jutrejšni dan, 40 To vbogo dete od mrazu če
15 Tolk fulka bo vejdlu po vej dat vmrejt!
J ' Svet Jožef se je tud jokav
So te bogati, k ne veju zatu, tam zad,
Kaku ti vbogi do hiše gredć. Anga voslička b' šev prodat
Al ste vidli onedva? von rad,
Z vosličkam sta šla: De b' vkupu vse tu,
20 V tem mejsti nubedn ne vej, Kar je trejba h temu,
kaj sta bla. 45 K nubenga vesele von nej
^ ^. . , . ^ več iemu.
Pastirci nam dajo odgovor J
taku: Vsak pastire pr sebi svoj
»Ajnglci nebeski so bli glih žakelč juma,
zdej tu, Vsakteri, kar ima, Mariji poda.
So nam peli lepu Marija pravi:
Ćast bodi Bogu, >0 moj Jožef, poglej,
25 So nam djali vsem skupej 50 Kaku nas je preskrbu sam
vodprtu nebu. Buh zdej!«
4790. Zapisa/ Ant. Pegan. — Iz njegove zbirke sir. 32/ — 323. Narodnost pesmi je sumljiva.
36 IH- — !• Pesmi obredne A. 4791, 4792.
Marija pastircem svet žeg'n Si mislijo ti,
jim da, De Buh ne prpusti,
Vsak pastire se naZaj k 55 Da bi biv zavržen vod vseh ovčicam poda. . ledi !
»Še nocoj bo rojen naš Jezus, naš kralj.«
479i.
(Iz Podzemlja.)
Še nocćj bo rojen Zlat križek v roćici,
Naš Jezus, naš kralj, Zlat venec na glavici.
Svet Jožef ta stari 15 Vsak človek poglćj,
Bo naš generdl, Kam pojde najprćj!
5 Marija devfca XT , tfA ..
Bo naša kraljica: Jad štaheo ona
Čast, hvala Bogu ^e je vstav la zarćs,
Zapojmo svetu! Pokazala Jezusa
r J 20 Nam iz nebćs.
Jena zvezda na nebu, Nas, Jezus preljubi,
10 Prav čudno svetld, Nikd&r ne pogubi,
Nad sabo prav lćpa Svet' žegen nam daj,
Dva zn&m'nja imd: Vsem dušam svetli raj!
»Stoji hiŠa Davidova.« 4792.
(Iz Rožeka na Koroškem.)
Stoji hiša Davidova Veter je merzel, piše ojstro,
Zraven mesta betlehemskega : Kdo bo zagrel dćtece mlado?
Je rodila izveličarja Pastirc5 tečJte faz y
Devica brez vsega madeza. Seboj prinesite pj še £ij c J e>
5 Marija, Jožef in dćtece, 15 Zapiščite lepo dćteci,
Oj vi zapuščene sirotice, Da bode zaspalo na slamici.
Da se ne vsmili nihcer Črez Sram yas bodi> betlehemski
vas ' ljudi
Dabivtemmraziherpergalvas! Da ste tako neusmil ^ ni ' t
Detece leži v jaslicah, Da ne poznate svojga Boga,
10 Povito v bornih pleničicah. 20 Da naste ležati na mrazi ga!
4791. Zapisa/ Janko Barle. — Iz »Slov. Večernic* XLK 112. »To pesmico poja navadno otroci, posebno pa kraljitarji, ki hodijo z zvezdo po nišan koiedovaL*
4792. Zapisa l Mat. Ma jar. — Iz njegove CP, 40 — 41; napev 5. Prepis v MR. 376 se loči samo v pisavi e za e (mesta, Devica, detece, tem, včter, Ičpo) in: 2 betlehemskoga.
III. — I. Pesmi obredne A. 4793, 4794.
37
»Ti nemarni ljudje tako trdo zaspe.«
4793-
(Izpod Melcev.)
15 Marija menila,
Ti nemarni ljudje, Tako terdo zaspe, Da božjo besedo Poslušat nočejo.
5 Zadosti je noči, Odprite oči, V Betlehem poglejte, Kaj se v Betlehem* godi !
Ti nemarni oblaki, 10 Noter so angelji taki: Sin božji je rojen, Se pusti oznanovati.
Tam od zunaj po cesti Je dosti ljudi šio,
Da pastiri so bli.
»Pastirci moji, Tu se en čudež godi, Tam v štalic na slamic 20 Pa Jezus leži!«
Ta nebeska gospa Je nam rodila Boga, Da b* eden se znašel, Zazibal bi ga!
25 Z enim svetim roženkrancem, Z enim zgrevanim sercem Jezusa no Marije Častimo vselej!
»Ta noč je polna veseljd.«
4794-
(Iz Guštajna.)
Ta nuč je pouna visele Ino trošta velkiga, Maria nam rodil(a)-e Kral(a) nebis ino zimle. 5 Ona mati je povstala Tega krala nebeškiga, Veselmo sa mi sada Tega rojstva božjega!
Kar ja Jefa zgubila 10 U svojoj pregrišnosti, Ja Maria zadobila U svojoj poniznosti. Le poniznost božja milost Nas vuči, lepo ponizno 15 Veselimo se mi sada H temu rojstvo božemo!
Pastirji tam na puli Kir živino vahtaji, Angelci so ja budili, 20 Kir ja bio o pounoči: »Hitro pojte no poglejte, Ka ja v stalci za no djateU Veselimo sa mi sadaj H temu rojstvo božemo!
25 Čast bodi Bogo Oćeto Ino Duho svetemo, Čast bodi božjemu Šino, Na ta svjat rojenemo. Čast bodi tebe, Maria,
30 Ko si nam Jezusa rodila. Veselmo se mi sada H temo rojstvo božemo!
4793. Neznanega zapisovavca. — Iz Kokošarjeve zbirke, kantor si jo je on prepisci iz starejše besmarice, ki jo je dobil pod Afeicu V to pesmartco je prepisana gotovo od arugod; 4. verz se je tač sprva glasil Poslušat nehte.
4794. Zapisat Junj Š me i car okolil. 181$. — Iz njegove pesmarice št. $8 (Pesom od noviga leta, od rojstva) z ohranjeno grafiko, izvzemši šumevce in sikavee pa črki i in j, ki se neredno menjavajo. Pesmi tega naslova se glede narodnosti sumljive.
38
III.— J. Pesmi obredne A. 4795, 4796, 4797.
4795-
(Od Brasloveč.)
Ta noč je polna veselja In trošta velkiga: Ena Dvica je rodila Pravo živiga Boga, 5 Našga odrešenika, Vsiga sveta pomoćnika. Veselimo se mi sedaj Tega rojstva božjiga!
Kar je Eva nam zgubila 10 Skoz njo pregrešnostjo, Je Marija zadobila Skoz njo ponižnostjo. Ena mati je postala, Vendar divica je ostala: 15 Veselimo se mi sedaj Tega rojstva božjiga!
V eni stalci je biv rojen Kral nebes in zemle,
V ene jasle je položen, 20 Kir je gospod čez vse.
Oj poniznost, božja milost, Nas lepo uči poniznost. Veselimo se mi sedaj Tega rojstva božjiga!
25 Kir pastirci tam (na) polji So žvinco vahtali, So njih angelci budili, De je bilo polnoči: Hitro poj te no poglejte,
30 Kaj je v stalci za eno dete. Veselimo se mi sedaj Tega rojstva božjega!
Čast bodi Bogu Oćetu
In Duhu svetemu, 35 Čast bodi božimo Sinu,
Na ta svet rojenemu,
Ino čast tebi, Marija,
Ki si Jezusa rodila.
Veselimo so mi tedaj 40 Tega rojstva božjiga!
4796.
(Iz Žabnic.)
Angelj prfde nćj ozn&ni, Da glfh je žć pćlnoči: O le pdjd'te nćj poglćjte, Kaj je v štalici z& T n6 dćte!
5 Veselimć se vsi skupaj Tega rojstva božjega,
Tega kralja pomoćnika, Našega odrešenika.
Kar nam je Eva izgubila 10 Z njo pregrešnostjo, To je nam Marija dobila Z nje ponižnostjo.
»Z angelj ci zapojem, hvaležno častim.«
4797-
(Iz Bolca.)
S angelci zapojem, hvaležno čestim,
Veselje oznanim, vsem ljudem povćm,
Da se v Betlehem Mesija rodi,
Bode tamo rojen en kralj vseh ljudi. _^ -
4795. Neznanega zapisovavca. — Iz pesmarice Jožefe Vodlak (Bodljak) I. št. 22.
4796. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 55.
4797. Zapisal Mati ja Majar. — Iz njegova CP. 47: » Koledovavci iz Goriškega, posebno iz Belca, radi zagodejo sledečo pčsem, ktera je tudi v Rožju
III. — I. Pesmi obredne A. 4798, 4799. 39
5 Angelci nebeski mu slavo poj 6, Pastirci na polji jih poslušajo, Hitro in veselo sdaj totej gredć, K jaslicam v Betlehem dari nesć.
Tam najdejo Marijo in Jožefa ž njo, 10 Detece zahvalijo in ga molijo:
Nad nami se je vsmilil, nebesa odperl, Milost dodelil, da bo za nas vmerl!
Oh grešnik, sem pridi in zgrevaj se ti, Pred kraljem nebeskim, ki v jaslih leži; 15 Povsdigni oči ino skleni roče, Pripogni kolene, daruj mu serce!
4798.
(Iz Železne Kaple.)
7J angelci zapojem, hvaležno Tam najdejo Marijo in Jožefa
častim, ž 'njo
Oznanujem veselje, se sam 10 Tu dete molio in zahvalijo:
veselim: »O Jezus, nam hočeš nebesa Se v Betlehem v' stalci odpret,
Mesias rodi, Tud gnado dodelit inu za Na zemlo je peršov kral čes nas vmret!«
vse ljudjf! Sam pridi> Q gr e š nik in
5 Angelci ponoči čast, hvalo zgrivej se ti,
pojo, Pred kralam nebeskim, ki Na poli pastirci to zašlišijo, v jaslah leži:
Se hitro z veseljem gori 15 Oči gori vzdigni, vkup skleni
sprebudć roke,
In v' Betlehem h' jaslam iz Pohižaj kolene, mu ofrej
ofram gredo. serce!
»Veliko veselje oznanujem.*
4799-
(Iz Mirna na Goriškem.)
Veliko veselje oznanujem Vstani hore, teci dole:
Vsem na svete ljudem. 5 Boh v jaselcah leži.
Oj človek moj, nikar ne stoj,
znana*. Napev 7 v -»Napevih k CP.*. Zadnja dva verza vsakc strofe se po- navljala. Prepis Majarjev v rokobisu, ki ga je hranil Miklošič, se loči v tem: 7. povem — 13 grčšnik — 14 nebeskim — 15 Povzdigni. Po tem prepisu je tiskana v SI. Bčeli II 1 (18 $8) 28 (z razliko: 14 nebeskim). Majarjev prepis v MR. 380 se loči od našega natiska v tem: 2 vsem . . povem — 4 vseh — 10 Detece hvalijo — 12 dodčlal — 13 grčšnik — 14 nebeskim . . . jaslah — 15 Povzdigni . . in.
4798. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke A. Pošnarfa, ki mi jo je poslal Št. Singer. Tudi tega in nasUdnjih dveh naslovov narodnost je sumljiva.
4799. Zatisal Mat. Majar. — Iz VO. XVI G. 4. Verzi 3—4 se po- navljajo za vsaiim parom. Majar jo je natisnil v CP. j8 s temi predrngačbami:
40 IH. — I. Pesmi obredne A. 4800, 4801.
•
Jezus je na svčt poslan, Marija in Jožef zibleta,
Vsim ljudem za odrešenika dan. Mlademu deteci strežeta.
Ne bodi, grčšnik, tako len, Tam angelci lepo poj ej o Teci k Mariji v Betlehem. 15 Rojstvo Jezusa hvalijo.
10 Noter v stalci ležečega Ćast in hvala bodi Bogu dana,
Poleg oselća in voleka. Očetu,Sinuin svetemuDuhu!
»Srečna Štalica betlehemska.«
4800.
(Iz Biljane v Brdih.)
Srečna štalica betlehemska, Vborne jasli so mu zibel Družba nebeska v tebi stoji! V betlehemskej štalici, Dasilih razderta, Sveta družba nja
Odpovsod odperta, Jožef in Marija,
5 Se Jezus v njej rodit ne boji. 25 Dćtece pa leži na slamici.
Srečna ura, srečna noč! Le neumna živinca
V štalici svojo močrazkazala: Je mladenča spoznavala, Jezusa sprimeš, Nanj je dihala,
Ves svet objameš, Gorkočo da jala,
10 S vboštvom si ga sprejemala. 30 Za svojga stvarnika spoznala.
Zvćzda hitro je spoznala, Angelci so perstopili,
Daje ta štalica nebeski dvor, Perklonili se Jezusu, Hitro je obstala, Z nebes perleteli,
Na dete je sjala, So lepo zapeli:
15 Dokler ni prišel ta svetli zor. 35 Čest, hvala bodi Jezusu !
Merzla burja je storila, Slava Bogu Očetu in Sinu
Ko je prebivalo v štalici In Duhu na vekomaj!
Brez povila, Pobožno vsaki
Brez odela, Zmed nas živi,
20 Da dćte mraz za nas terpi. 40 Da borno vživlali sveti raj !
»Jezusa pozibljimo.« 4801.
(Štajerska.)
Jezusa poziblimo, Dćte lćpo čestiti,
Pa serce mu darujmo; 5 Oj dćte mlado, oj dćte sveto!
Nam se je veseliti,
2 na svete] vernem na svetu — 4 gore — 5] Bog v jaslicah ležf — 6 svet — 7 Vsem — 8 grešnik . . . len — 10 Noter v št] Glej ga v Štalici — 11 Poleg oslića — 13 detecu strežeta — 16 Čest — 17 sinu in] sinu. — Prepis v MR. 375 se loči od tega natiska skoraj samo v pisavi e: 2] Vsem vernim na svetu ljudem — 7 Vsem — 8 len — 11 in] i — 13 detecu strežeta — 14 lepo.
4800. Zapisa/ Mat. Majar. — Iz CP. 4$ — 46. V vsaki strofi se ponavljajo trije zadnji njeni verzi. Prepis v MR. 779 se loči v tem : 3 si lih] lih si — 9 svet — 11 Zvezda — 14, 20 dete — 15 svetli — 25 Dštece — 29 Gorkoto — 30 spo- znavala — 31 pristopili — 32 priklonili — 34 lepo — 40 vživljali.
4801. Zapisa! Mat. Majar (?). — Iz njegove CP. 41 — 42: »Iz Medvedo- vega sela blizo PodĆetrtka in iz Gomils&ega*. Prepis v MR. 377 se loči v tem,
III. — I. Pesmi obredne A. 4802.
41
Njemu se perklonimo, S ljubeznjo ga čestim o, Saj je nam vsim k veselju Le to dćte roj eno, 10 Oj dćte mlado, oj dćte sveto!
Njega svete rokice, Serce in nožice, Čestito jih kušuvajmo, Za Boga ga spoznajmo. 15 Oj dćte mlado, oj dćte sveto!
Nj a perstici preslabi So zemljo, nebo dali, Vse gore in planine, Vse globoke doline. 20 Oj dćte mlado, oj dćte sveto !
On hrani vse na sveti, Da tičicam živeti, Materne persi vživa, Božjo mogočnost skriva. 25 Oj dete mlado, oj dćte sveto!
V štalici je Jezus rojen,
V merzle jasli položen, Dal je nam spoznati, Prevzetnosti se bati.
30 Oj dćte mlado, oj dćte sveto !
K Mariji perbežimo, K Jožefu pertecimo, Da bi za nas prosila, DuŠam nebesa dobila. 35 Oj dćte mlado, oj dćte sveto!
Čujte, čujte, pastirci vi!
4802.
(Iz Gor. Ponikve.)
Čujte, čujte, pastirci vi, Kaj za n čudež se godi! Se še nisem sprebudil, Sem že cajtenge dobil.
5 K men je prišel nicoj en fant, Ki je imel an svjetogvant; Ta je gvišen an angelj biu, Ker je mene guor budiu.
Reko mi je hitro vstat, 10 Prot Betlehemu se podat: »Tam pri eni štalici Lepo poj ej o angelci:
Vstani, vstani, ker si moj, Hitro pejdi tej z menoj, 15 Vzami saboj, karkolj maš, De le tam za n ofer daš!«
»»Jazbom pa nojagne dal, Kero sem dozdaj varvau; Putra, masla vzemi ti 20 No an par lejpih gosi!««
Oslek, volek ga gledata, Svojoj sapoj ga grejeta; Da bi ga jaz pogledat smeu, Svojoj suknjicoj bi ga odeu.
tu glede na h za 6: 6 priklonimo — 7 ljubeznijo — 8 vsčm — 22 ptičicam — 31 pribežimo — 32 pritecimo.
480a. Zapisal dr. JožefKolšek. — Iz njegovega rokopisa, kjer je ta~le melodija pripisana:
11=111
- =£=:
ttz
V=±
3 ii z^z^
SEfeE^ESEj
Čuj-te čuj -te pa - stir-ci vi, Kaj zan ču • dež se go-di !
Se še ni • sem pre • bu - dil sem že caj
ge do - bil.
III.— 1. Pesmi obredne A. 4803, 4804.
25 Oj ti dete cartano,
III. — I. Pesmi obredne A. 4805.
43
>Petje sem slišal pod nebom nocoj.«
4805.
(Z Oblok na Tolm.)
»Eno vpitje sem slišal Pred nebom nicoj. Kaj mora to biti, Preljubi brat moj?
5 (Le) hitro gori vstani, Dokler še ni dan, Poslušaj angelce, Ne bodi zaspan!«
»»Le pusti me per gmahu. ioZdaj jest narbolj spim, Ne morem gori vstati, K* se mraza bojim!««
»Ne boj se nič mraza, Ne temne noči, 15 Z veseljem gori vstani, K se en čudež godi!«
So vidli pastirci Pred štalco nicoj Veliko veselje, 20 Njih polno serce.
Encoj se tam v stalci Mesijas rodi,
Veliko veselje
V nemu sercu gori.
25 Ta nebeski fantiček Je brumen in svet, Mora tamkaj v stalci Veliko mraza terpet.
Ni zadosti terpljenje, 30 Ne zadosti mraz, Od velike ljubezni On hoče vmreti za nas.
Marija je rekla: »Oj merzla noč, 35 Temu cartanmu detetu Zaspat ni mogoć!«
Svet Jožef je reven, Ne vć, kaj b mu dal, Temu cartanmu detetu, 40 De b ložej zaspaP.
K ofru mu ponesmo, Kar on poželi, Eno brumno življenje Eno čisto serce.
4805. Zapisa l Janez KokoŠar. — Iz n/egoz>e zbirke, v kateri je še drugi zapis, ki se v začetku le malo loči od zgoranjega natiska, namreč v tem : 4 bratec
— 8 bodi] bodi tak — 9 gmahu] miru — 10] Zdaj narlepši spim — 13 nič] ti
— 15 Z veseljam gori] Le hitro ti — 16] Se čudo godi — 17 — 20 manjka, — Nadalje pa slove ta zapis:
Tam v stalci na slamci Njemu Še dosti ni Mesijas leži, 10 Terpljenje no mraz,
Velika ljubezen On hoče iz ljubezni
Mu s serca gori. Še umreti za nas!
5 O Jezus nedolžen, K si sama svetost, Kaj moraš terpeti Za našo slabost!
Marija je rekla: »So merzle noči, 15 Temu mlademu fantiču Zaspati moč ni.«
25 Če borno živeli Na svetu lepo, To dete na večno Zveličal' nas bo.
Sveti Jožef je revež, Ne vć, kaj b' mu dal, Da b' to cartano dete 20 Mal ložej zaspal.
Za ofer mu dajmo, Kar on poželi: Brez greha Življenje In čisto serce.
44 III.— I. Pesmi obredne A. 4806, 4807, 4808.
4806.
(Iz Cerkelj na Gorenjskem.)
Jeno petje sim slišal pod nebam nicoj, Kaj mora to biti, preljubi brat moj?
Angelci pojejo nad štaleo lepo:
Mir ljudem na zemlji in slava Bogu!
5 Mesija je rojen tam v stalci nicoj, V jasli položen, — vsak človek sdaj poj !
Marija, svet Jožef tam zraven klečf, Vsmilenega Jezusa v rokah derži.
Poljubi ga v lice veselga serca, ioPovzdigne ročice, zahvali Boga.
Oj vsmileni Jezus, te prosimo lepć, Požegnaj nas s majhino rokco svojo!
4807.
(Iz Krope.)
Kaj mor to biti, Dokler še ni dan:
Preljubi bratec moj? 5 Poslušaj angeljce,
Le hitro vstani, Ne bodi tak* zaspan !
»Komaj sem se doli vlegel.«
4808.
(Z Grahova na Tolminskem.)
Komaj sem se doli vlegel, To so prebožji anjgelci,
Sem bil že ves zaspan; Lepo mi pojejo,
Za 'no majhno sem slišal, Temu mladmu fantiču 'No petje in piskanje. 15 Čast, hvalo dajejo.
5 Tu nisem imel nič odloga, _ , v . . .
Sem mogel gori vstaf Poslušajte, past.rci,
In to petje poslušat'. ge spite nicoj !
r r En anjgelc je rekel,
To ni človeško petje, Da pojte z menoj,
To je preveč lepo. 20 Kamor vam pokažem : 10 Ne Jurček, ne Gašper, Noter v to le gmajnčico,
Tud jest ne znam tako. Noter v to le štalčico!
4806. Zapisa! Matija Majar. — Iz CP. jg (napev 4), Prepis v AIR. 345 se ne loči od tega, izvzemši dvoje naglaskov.
4807. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB 31.
4808. Zapisal Anton Črv. — Iz njegove zbirke.
III. — I. Pesmi obredne A. 4809.
45
Noter je Noter je
ezus rojen, ezus sam:
25 V jasli položen,
Na slamci on leži, Zavolj naših pregreh T'kaj mraza on trpi!
»Pastirci, vstanite, zbudite se zdaj!«
4809
(Iz Cerkna.)
Pastirci, vstanite, Zbudite se zdej, Le hitro vstanite, Da gremo naprej !
5 En angelj je meni Oznanil poprej, Da nocoj je prišel Sin božji na svet.
V stalci je rojen, 10 V jaslih leži,
Med oslom in volom Ga bote našli.
Vzemimo tud sabo Od našga blaga, 15 Da Jezusu damo, Potrebo ima.
Kar mene am tiče, Kos platna bom dal; Da bo za plenice, 20 Prav tancga bom zbral.
Jest bom domu stopil, Tisto ovco bom vzel, Katero sem undan Bil volku otel.
25 Jest bom sabo nesel Eno torbo jaje, Eno dežo masla In kruha en krajc.
Jur, ti s tvojo palico, 30 Te prosim, ker s* moj, Ko prideš v štaleo, Ko n steber ne stoj !
Vzem dol klofernico, Poklekni na tla, 35 In mol' tam, kjer dvica Molila Boga.
Jest pojdem ta pervi, Kurajžo imam, Pojdite za mano, 40 Vas notri peljam.
Mi smo že tukaj Pri stalci sedej: Le pridi berž semkaj, Da gremo naprej !
45 O cartano dete, Kako je lepo, Od mraza trepeče, Je skoraj nagć!
Oden ga ti s platnom, 5oJes sukno bom dal, Da Jezus od mraza Ne bo konc jemal.
Marija, vzem gori Te naše dari, 55 Katere smo semkaj Prinesli zdaj mi.
Ko bi bli bogati, Bi ti še več dal', Al ker smo s'romaki, 60 Za ljubo vzem to!
O Jezus požegnaj Nam dušo 'n telo, Po smerti pa vzami Nas gori v nebo!
4809. Zapisal Janez Kokosa r. — Iz njegove zbirke.
46 IH» — !• Pesmi obredne A. 4810, 4811, 4812, 4813.
481O.
(Iz Krope.)
Saj veš, da sem jaz revež, Koj jih ne ponesem, Kaj mu jaz hočem dat'? Za ofer jih bom dal.
Eno jagnje imam, še tega dam, ' To ni človeška 8tima Pa pojdem sam pekljat. IQ To je preyeč lep0>
5 Sem imel par golobov, To je le angeljsko muzici«
Pa sem jih že prodal, ranje.
4811.
(Kranj.) [Odlomek.]
To jagne ponesem, Će tega dam,
Za vofr ga bom dav, 5 Pa pojdem sam peklat.
To jagne, k' ga jmam, —
»Gore, gore, bratec moj!«
4812.
(Iz Tinj na Koroškem.)
Gore, gore, braterc moj, Ki sem je volku otćl.
Vzemi seboj montelc tvoj! Notre v stalci pa lepć
Kedar totam pojdema, ioAngelci pojejo,
Kaj seboj ponesema? Kjer je to dčte c&rtane,
5 Jaje no masla vzemi ti, Ki je od mraza zmartrane.
Inoj en par bčlih gosi ! Da bi jaz vedel, da bi smćl,
Jaz bom pa tisto jagnje vzćl, Bi še moj montelč na njega
odćl.
>Le hitro na noge, kdor more največ!«
4813.
(Iz begunjske okolice na Gor.)
»Le hitro na noge, kdor more narveč, Zdej vse gre narobe, kdo voće kaj već? Matiček, vstani in pojd gledat ti ; Ura še dvanajst ni, solnee že svitli!«
4810. Zapisa/ Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 149 — 150. V verzu 7. je ne = njej.
48 1 1. Zapisat Fr. Francetov; pela Pac&nkova Mica. — Iz njegove zbirke V. Št, 9.
4812. Neznanega zapisovavca. — Iz »S/ov. VeČernic*, XLL ug. Na- tisni/ jo je v NPKS. št. 84 tudi Scheinigg kot pod/unsko s temi premembami : 1 Hore, hore, ti braterc moj — 3 tota — 5 Ajc noj — 6 belih gosij — 7 tište — 9 Štalici — 11 cartano — 12 zmartrano — 13 Da) Ko — 14 Bi Še] Bi.
4813- Zapisat Anton Jeglič. — Iz njego?>e zbirke 18—19. Namestu kej povojčev in plenic (v v. 32) pojo dnigi kej kobas in potic.
III. — I. Pesmi obredne A. 4814. 47
5 »»Vas prosem, moj oče, ne vpite na glas! Pri meru vse pstite, gmah' mejte danes, Se čudem sosedam, će on to trpe, De vas še s polenom kar spat ne spode!««
»Matiček, le vstani in pojd gledat ti 10 Lepo fletno pri strani in pridi, povej ! Svitloba velika pri stalci je tam, Je gvišno kaj novga, bi gledat šu sam!« —
»»Resnično moj oče, zares je tako, Nikdar ni mogoče povedati to. 15 Ano cartan dete tam v jaslih leži, Je levš' kot solnce, Še bolj se svitli.
In tud' ana žlahtna dvica je tam, V stalci pri žvinci s svetim Jožefam. Nikdar nisem vidu tok lepih ljudi, 20 Le škoda za dete, k' na mrazu leži.««
Nesite mu ofer, najpres ti, Anžic, Jest vem, de ti 'maš zadosti petic: To vbogo det'ce če mraza umret, Marija zdihuje, k* ga ni s čem odet.
25 Tomažek, ti gledej, de koterc dobiš, Pa dober zamerkaj, de se ne zgubiš, Ker vsaka 'starija te vleče na se, De včasih cev teden ne vemo za te.
Ano sukenjco imam, pa nič ne velja, 30 Ni drujga kot luknja in vsa strgana. Pa pojdem jest prosit bogatih ženic, De b' mogu dobit kej povojčev in plenic.
Jernejček ta zadnji bo zibuko dav, De bo vsmiljeni Jezušek notri zaspav, 35 Marija zibava ter peva lepo:
»Aja, trotaja, le spančkej sladko!«
»Skozi okno bom pokukal.«
4814.
(Iz gorjanske okolice pri Bledu.)
Skozč wokno bom pokukal, Me bo gdo za wuh prisukai, Notri poj te sami, Bom vidu, gdo so ti.
4814. Zapisat IvanKunšič. — Iz njegove zbirke, ki mi jo je izročil Škrabec. Vrokopisih KunšiČevih, kijih je hranil Vlad. Levec, so še štirje prepisi te pesmi, ki se bistveno ne ločijo od zgoranjega natiska.
48 HI. — I. Pesmi obredne A. 4815.
5 »Nič se na boj, 10 Gašper,m6reš kej wofra dat',
No tri poj di, De te bo jimu Ježftš rad.
Nlč se t na bo zgodild nčcoj : Menč se v šarce smile, Se vse to dobrč ve, Kč tam na mrazd leži,
De so ti brumnl ljhdje.« An star mož z ano ženo
15 Tam zrawa.n kleči.
»Pastirci, poglejte, kaj tam se godi.«
4815.
(Iz Rožeka in Radišč.)
Pastirci, poglejte, kaj tam se godi:
V Betlehemu v^Štalici se dćte rodi, Tam bote pa najšli moža in ženo, Oslića, volića, pred detcem klečć.
5 Pred oslićam, volićam pa dćte leži, Prijazno še gleda, na smeh se derži. Poglejte, kak ljubko to dete ležf, Ljubezen pa unkaj ž nja serca gorf.
Kaj z' eno veselje se znajde per nas, 10 Da sdaj o polnoči tu sliši se glas, Se sliši, so godci in pevci že tam, Pojdem pa bližej, da slišal bom sam.
V Betlehemu rojeno je dćte mlado,
V jaslice položeno na terdo seno, 15 V plenice povito z vezano leži,
Meni se smili, tolko mraza terpi.
Pastirci, poglejte, en angel je tam, Božja svetloba blešćf proti nam; Tećimo, poglejmo, da vidimo sami, 20 Kaj se na polji in v štalici godi.
Gloria in ekscelsis zapojmo lepo, Pastirci nas klićejo k dćtci sebo, Le pojdmo, poglejmo to dćtce mlado, Njemu nesimo jedno jagnje sebo.
25 Pastirec, kaj nosiš golobce sebo? Saj drujga ne želuje ko dušo tvojo; Ti bodeš ga vidil, zaljubil se v nja, More še biti, da ti rokco poda.
4815. Zapisa/ Mat. Majar. — Iz CP. 50 — 5/. Poje se » kadar okolo oltarja gredo bo&iču, na novega leta dan in na praznik svetih treh kraljev* po napevu 9. v -»Napevih k CP.*; v vsaki strofi se zadnja verza ponavljala. Prepis v MR. 382 se loći od zgoranjega natiska, ne glede na č za ć in nekaj naglaskov, v tem: 4 dčtcem — 6 Še] sem — 6 smćh — 7 dčte — 14 tverdo — 18 svčtloba — 21] Slava bod Bogu! zap. lepo.
DL — I. Pesmi obredne A. 4816, 4817.
49
Nesimo kaj k daram, kar 'mamo sami, 30 Da bodo kaj 'meli ti borni ljudi! Darujte, kar hočte in kar se vam zdi, Jaz njemu darujem pa čisto serce.
Oh roža Marija, kaj tebi kaj dam? Rad ti darujem, kar znajdem in 'mam: 35 Oj Marija, oj Marija, ti čista žena, Oj Jožef, oj Jožef, sta srečna oba!
4816.
(Podjunska.)
Tu dol sem gre en mihen fant, Tam je detice rojeno,
Ki mu se lepo sveti gvant. Je lepo pel, je bil vesel, Noj je mene gor budil, 5 Kakor bi moj angelj bil:
>Le vstani, le vstani, pre- ljubi moj brat, Pojdi z meno v Betlehem:
V jaslice položeno. 10 Okoli štalice pa snežej leži, Pri šprangicah noter pa
vetrič buci. To dete v jaslicah milo ječi, Ki je stvarnik vseh ljudij!«
»Nocoj ne morem spati.
4817.
(I2 Adlešič.)
Necoj ne morem spati, Ne vem, kako je to, Prav hitro moram vstati, Bom videl, kaj je to:
15 Jaz mislim, da so sanje, Še cajta stati ni.«
5 V ljuhtu se močno svetli, Jaz mislim, da nebo gori, Oj čuda prevelika Zagvišno se godi!
Oh gor poglej, okno odpri, 10 Prot Betlehemu se ozri : Boš videl, kak pastirci Z veseljem ke grejo.
»Kaj imate, ljubi bratci, Nocoj za en prepir?
Med oslom in med vol'kom Eno dete ležf, Svet Jožef in Marija 20 Pa zraven stoji.
Kaj pravte, bratci, kaj je to, Kaj je to za eno dete bio? Jaz mislim prav zares, Da je Jezus iz nebes.
25 Oj Jezus, ti nam gnado dej, Da pridemo v svetli raj: Tam borno glorjo peli S teboj na vekomaj!
4816. Neznanega zapisovavca. — Iz Besednika 1874, str. 4. = Scheifiigg, NPKS. št. 86. Primerjaj št. 4802.
4817. Zapisat Janko Barle. — Iz njegove zbirke,
4
50 ML — I. Pesmi obredne A. 4818.
»Ti ljubi moj sosed, kaj se tebi kaj zdi?€
4818.
(Iz šaleške doline.)
»Ti ljubi moj sosed, kaj se tebi kaj zdi? V mojem celem pohištvu kar živega ni! Štir hlapci, tri dekle in poba oba, Ćelo moja ta stara nihcoj mi je všla!«
5 »»Ti ljubi moj sosed, kje si snoči ti bil? Ti si rihtig od vinca en polič već pil, Potem si zadremal, ja ćelo zaspal, Ino nisi nič slišal, da b* tudi bi vstal.
Jaz ti hočem povedat, kar ti še ne veš: 10 Ena pošta je prišla ćelo dol sam z nebes, En angelj že kliče nas pavre vse taj, Bog oče nas kliče, nas hoče 'met taj.««
»Oh ti ljubi moj Tomaž, zdaj že vse vem, Sedaj pojdema hitro taj v Betlehem 15 Sin božji je prišel, on bo za nas vmrl, On nas bo odrešil in nebo odprl.
Zavolj naše pregrehe pojdmo mi taj, Al* Bog je obljubi!, da hoče k nam prit' : Tako je prerokval ta stari očak 20 Jenu Izak, jeno Jakob, jeno stari mozak.«
»»Čuj, čuj ti moj sosed, zastopi me prav, Pojte, ljubi pavri, je angelj nam djal: Tam zunaj za mestom ena štala stoji, Eno malo pokrita, zaplankana ni.
25 Tam bodete našli kaj čudnega vi ; Med oslom in volom en pobič leži, Notri v 'nih jaslih zraven oče stoji, Ena lepa mlada mati pa tudi doji.
Tukaj, ljubi sosed, sin božji je to, 30 On bode premagal, kar krivega bo, To je 'no veselje, to je 'ni lepi spas, Da b' piskal, da b' žvižgal, da b' jokal na glas!
Če ta je ta pravi, katir ima prit Hudiča premagat in pekel zaprit, 35 O n g a bo navil, on ga bo napel,
Hudića premagal, da zlod ga bo vzel!««
4818. Neznancga zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika.
III. — I. Pesmi obredne A. 4819.
51
»Zdaj pridi, ljubi sosed, grema h Betlehemu, Da borna častila še pobiča tam; Jaz bom od veselja že goce gor vzel, 40 Oni bodo tam godli, jaz bom pa pel.
Ti ljubi moj sosed, kaj meniš, kaj. bo? Veselje sem slišal, in kaj še to bo? En pobič je rojen, on bo za nas vmrl, On nas bo odrešil in nebo odprl.
45 Hitro le pojmo, da noč ne mine prej, Pota ne vemo, naj pa Jožef sveti naprej, Da hitro pojdemo taj, tobaka Jožu daj! Da se on zdrami, na! pojdi hitro pred nami.
Sosed, kaj vidiš, kaj more nek* biti, 50 Da se tam v ti stalci se je začelo svetiti ?€
»»Gvišno tam to dete bo, ker nam je povedano.«« »J a > j a > P rav imaš, o ljubi moj Miklauš!
Čakaj pri vratih, tiho pogledamo: Glej ga v jaslih med oslom in volekom! 55 Oh ti dete cartano, kako svetio,
Lepo te prosmo, po smrti nam daj nebo!«
Poslušaj, Juri ti.« 4819.
(Iz Volčan pri Tolminu.)
Poslušaj, Juri ti, Kar se mar tebi zdi! Ti čem povedati, Kar smo dans vidli mi. 5 Na gmajni, kjer ovcć Po noči vkup ležć, Je prišel hitro en lep fant, Imel je en nebeski gvant.
Poslušaj, Juri ti, 10 Kaj se naprej godi!
Oznanil nam je vsem,
Da tam v Betlehem
En lep otrok leži
In silno se sveti: 15 De otrok je zares
Nam prišel dol z nebes;
Mesia mari leta jć, Kakor preroki govorć.
Poslušaj, Juri ti,
20 Kaj se naprej godi ! Tak' je b'la svetla noč, Da nobene fagle luč Ni treba b'lo prižgat' Za to dete iskat'.
25 En šajn se je svetil Od neba tako živ, Smo men'li, da je že poldnć, Ker so počivale ovcć.
Poslušaj, Juri ti, 30 Kaj se naprej godi! Hitro smo podvizal, Naše ovce drahal,
4819. Zapisa/ Jož ef Kragelj. — Iz njegove zbirke. Drahali (v. 32,) se razlaga z zganjali.
52
III.— I. Pesmi obredne A. 4820.
Smo rajtal prit' k gradu, Kjer je dete mladii, 35 Kjer je b'la ta štalica, S slamo zagačena, Pa vendar veter skoz berći, Tud s snegom hič drgači ni.
Poslušaj, Juri ti,
40 Kaj se naprej godi ! Tamkaj smo vidli stat, Dve žvali zraven zjat: Vola dobro poznam, To drugo, ne vem sam,
45 Ni bilo kakor konj, Še manje kakor vol, Z dolgem ušesam, Konje pol.
Poslušaj, Juri ti, 50 Kaj se naprej godi!
Tamkej smo vidli stat,
To dete sladko spat
V revnih jaselcah.
En star mož je zraven stal, 55 De nam je prostor dal,
De smo se detu priklonil,
In naše ofre podelil.
Poslušaj, Juri ti, Kaj se naprej godi! 60 Poleg je tudi b'la Božja porodnica, To je b'lo veselje,
De smo spremenfl se, De zdaj Adamov rćd 65 Rešen bo skoz nje porod. Nato smo kmalu domu šli In vsega trošta polhni b'li.
Poslušaj, Juri ti, Kaj se naprej godf!
70 Zato, moj Juri, te Prosim le 'bogajme: Nes sabo sira en kos, De tamkaj ofral boš! Skoč berš, vstan gor, no!
75 Nikar tolkanj ne spi,
Rec: Na, o ljubi božec volek
moj, De ne boš lačen nocoj, To ti tebe za ofer dam, Ker drug'ga nimam sam.
80 Poslušaj Juri ti, Kaj se naprej godi! Zdaj pa, kristjani mi, Ofrat smo tud dolžni S tim današnjim pastirjem,
85 Kakor oče Bog sam, De b* ga zdaj prav ćastil In vselej Ijubil S prav celga sred iz vse moči, Mimo vse te druge reći,
90 De borno večni raj Vžival na vekomaj !
(Jotik.J
Moj Anzelj, moj Anzelj !
Kaj tebi se zdi?
Li hitro vstani,
Odperaj oči. 5 Kako moreš spati? ez zdavnej ne spim, ez kukam no glćdam,
Per okni stojim.
»Moj Anzelj, moj Anzelj.
4820.
(Kranjska.)
(Anzelj.)
Ah, *ko b' ga persmuknil, 10 Ker žmire j veći,
Vpije kot sova
Že ćele noči!
Se trudim za žvinco
In komaj zaspim, 15 Pa vpije nad mano,
Da spet se zbudim!
4820. Zapisa/ Matevž Ravnikar-Poženčan. — Iz VP. II Štev. 77 (47—52)'
III. — I. Pesmi obredne A. 4820.
53
(Joiik)
Glej, tamkej od dćleč Kak solnce gor gre, Lih ondi, kćr Jurjove 20 Štalce stojć:
Lej, vse je vesćlo, Ti se ne zbudiš? Li hitro vstani, Kaj zmiraj smerčiš?
(Anzelj.)
25 Že g6ri vstanem In gledat tje grćm, Al n&rca ne dćlaj, Sam to ti povem! Al bova zgermćla,
30 Glćj, kod popeljaš, Predolgo me dražiš, Pokoja ne daš!
[Anzelj dalej.J
Oh Jožik! Oh Jožik!
Kako je lepo, 35 To v serce trepćče,
Odpert* je nebo.
Kaj bova začćla?
'Ćem klicat ljudi!
Že Jakelj prepeva, 40 On tudi ne spi.
6n žvižga, 6n poje,
Čn piska lepo,
Veselje obhaja,
Pojd' greva k* njemu.
[K Jaklju.]
45 Oh Jakelj, oh Jakelj !
Povej nam o ti!
Kaj more to biti,
Se štalca svetli?
Kaj hočem storiti, 50 De štaTco dobim?
Ćem čedo prodati,
Jo kupit želim.
(Jakelj.)
Oh Anzel, oh Anzelj Kako se goljfaš,
55 De ti te lep6te
Tak dolg ne spoznaš! Poglej tam en iangelj
V oblakih stoji: Kaj more le biti,
60 Se v stalci godi?
(Joiik.)
Jez pomnim, moj oča Je mene učil, De se bo Mesija Na zemlji rodil. 65 Nocoj je gotovo Ta žlahtni tu čas:
V stalci je rojen, Odrešil bo nas.
(Jakelj.)
Ti angeljci tamkej 70 Že hvaljo Boga.
Tecimo mi tjekej,
Obišimo ga!
Jez bodem zdaj vergel
To palco na kraj, 75 Bom suknjo dol* slćkel,
Bom tekel naprej.
(Joiik.)
Le semkaj smo prišli, Per stalci smo zdaj; Ktćr bode med nami, 80 De pojde naprej? Jaz bodem ta pervi, Saj serčnost imam: Hodite za mano, Vas notri peljam!
(Jakelj.)
85 Ah Jožik, oh Jožik! Te prosim, k' si moj ! Ko prideš tje v' štalo, Kot steber ne stoj ! Poklćkni vsaj doli
90 In m61i Boga, Zahvali to dćte, Kjer tebi vse da!
54
III. — I. Pesmi obredne A. 4821.
(Joiik.)
Kako se to dćte
Tak milo derži, 95 Se joka, trepeče,
De štime več ni.
Tak milo nas gleda,
Roćice moli,
Od mraza premira, 100 Gorkote želi.
(Jakelj.)
Ti Jože, ki s* dober, Daj suknjo tvojo, De dćte ne zmerzne, Odeni ga ž njo. 105 Jaz pojdem pa domu, Bom plahte pojskal, Jo semkej pernesel, De ga bom odel.
(Jo&ikJ
Kako se to dete 1 10 Pregr6zno svetli!
Kaj more to biti,
De v' stalci leži?
Herodež ta kralj pa
Tolk cimbrov ima, 115 Oh, *ko je hudobin,
K' nobenga ne da!
(Vsi pastirci.)
Oh Jezušik ljubi, Te pros'mo mi zdaj, Da predem preč'gremo, 120 Svet žegen nam daj! Te hočmo objćti In kušnit lepć, Vzem nas h' sebi V svćto nebo!
»Preljubi moj bratec, vstani, pojdi z menoj!«
4821.
(Kranjska.)
Preljubi moj bratec, Vstan gor, pojd z' manoj! BoŠ slišal to muzko Angeljsko nocoj. 5 Angelci poj ej o Pred štalco lepo: Mir ljudem na zemlji, Ćast, hvalo Bogu!
Angelci pojejo 10 Noj pravjo: Nocoj
Je r6jen Mesijaz,
Grešnik, se ne boj!
Zdaj jim je odvzeta
Hodičam ta moč, 15 B6g se je pa vsmilil,
Razsvetlil je to noč.
Zdaj pa mi tecimo Prot Betlehemu, In s' saboj vzemimo, 20 Za ofer dajmo
En brumno življenje, To on rad ima, En čisto serce On zarćs prav štima.
25 Zdaj d61 pokleknimo, Recimo tako: O Jćzus, daj žegen S' to sveto roko, In de bi živeli
30 Brez greha vselej, Po temu življenju Pridemo v' svet raj!
4821. Zapisa/ Matev ž Ravnikar-Poženčan. — Iz VP. V. št. 22$.
III. — I. Pesmi obredne A. 4822, 4823. 55
»Kaj more to biti, preljubi moj brat?«
4822.
(I2 goriške okolice.)
Kaj more biti, preljubi brat moj, Da nigdar ne morem zaspati nocoj? Pri Betlehem' blizu se sveti lepo, Ko da bi jest videl to sveto nebć.
5 Le hitro vstani gore, in gremo naprej, De prideva skoraj midva na ta krej! En čudeš veliki se tamkaj godi, Zagvišno Mesijes nocoj se rodi!
Pogledaj to zvezdo, kako svetio gori, 10 Nad eno slabo štalico v lufti stoji! Le teci k tej sreči, k tej štalici hitro, Da boš ti to dete Jezusa videl.
In tudi v tej štalici en star mož kleči, Ena čista devica otroka doji; 15 Neumna živina, osele in volek, To dete častijo, klečijo polek.
To dete prav nago na slamici leži, Veliko te zime in mraza terpi, Se milo ozira in prosi pomoč, 20 Ponuja veselja nebeškega ključ.
Oh, ljubi moj Jezus, kaj bi ti jest dal, Da bi na slamici prav sladko zaspal? Eno srajeo le samo jo na sebi imam, Ak' hočeš jo imeti, t' jo tebi ofram!
25 Marija, o mati od samiga Boga,
Mi te zdaj prosimo, ohrani nam Jezusa! Bi bio škoda za dete, ki je tak lepo, Da bi od te zime konec vzeti moglo.
O Jezus, ti pravi človek ino Bog, 30 Pomagaj vsim grešnim ovčicam z nadlog ! Daj gnado počastit to sveto rojstvo, De pridemo k tebe v sveto nebo!
»Kako je to mogoče, da je tako zgodaj dan?«
4823.
(Iz Dobra ve pri Kropi.)
Kako je to mogoče, Sem komej dol' legu,
Da je tako zgodaj dan? Sem še ves zaspan.
482a. Zapisa/ Leopold Lisjak. — Iz zbirke Jozefa Cejana ILšt.^g, kamor je prepisana iz nekih pesemskih bukvić Lisjakovih.
4823. Zapisa/ Janko 8 piko. — Iz zbirke Franceta Francetovega IV. št. 8. Prim. št. 4808. Muško cirajo nam. muzicirajo.
56
III. — I. Pesmi obredne A. 4824, 4825, 4826.
5 Me že eden kličć, De moram gor' vstat', To lepo piskanje In petje poslušati To ni človeška štima,
10 To je preveč lepo ; Po čmu so t'le angelc', Ki muško cirajo? Tud* Jurčk, tud Gašper, Tud' jest na znam toko.
»Pri svetem večeri bodimo veseli.«
4824.
(Kameno na Soči.)
Krancel na glavici.
Pri svetim večeri Bodimo veseli, Recimo tako: Vse h časti Bogu! 5 Vse h časti Bogu !
Vsi ljudje so bežali, Da nišo spoznali, Da je on kralj res Zemlje in nebes, 10 Res zemlje in nebes.
Tam gor je na zvezda Dva cahna ima, Krišč ima v ročici,
15 Zabobnajmo zdej, In pejmo naprej, In pejmo naprej.
Kralj* vojsko držijo, Pa nič ne udobijo: 20 Svet je tega, Ker stvaril ga je, Ker stvaril ga je!
Kaj' nuca imeti Vse, kar je na sveti? 25 Saj bo prišel en dan, . Bo končal le sam Ves 'zvoljen svet sam!
Ena zvezda gre gori, Je močno svetla, Na sebi pa ima Dva znamnja lepa.
Nocoj smo zadobili Sveti večer, Ti sveti večer In ti ljubi naš mir. 5 So angelci peli, Le bodmo veseli, Le recimo tako: Čast in hvala Bogu.
4825.
(Iz Krope.)
5 Zlat križec ima v ročici, Kronco na glavici: Le pojmo za njo, Kam pojde nicoj !
4826.
(Od Frama.)
Enkrat je že rojen 10 Od Boga na ti svet, Za voljo sovražnikov Je prišel na ti svet. So ga Judje vmorili, Nič neso dobili,- 15 Ta svet je tega, Ko storil je jega.
4824. Zapisa/ Jožef Maligoj. — Iz njegove zbirke.
4825. Zapisat Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 31.
4826. Zapisal Oroslav Caf. — Iz njegove zbirke IV. str. 4—5.
III. — I. Pesmi obredne A. 4827, 4828.
57
'Na zvezda mu že gori
e močno svetla,
e močno svetla, 20 Ker dva cahna ima : Križec večerni, Ma krono na glavi; Vsak človek poglej, Kedar pojdeš naprej.
25 Na zvčzda nam že sveti Po poti zares,
Po tem je prišel Naš Jezus z nebes. Le vuntaj poglej mo 30 No zvčzde preštejmo, Sam Jezus gre z nami, Pokazal jih bo.
Dol z neba je prišel, Gor v nebo je odišel, 35 Kir konca ne kraja Več najti ne bo.
»Marija je bla v štalici.«
4827.
(Z Grahova na Tolminskem.)
Marija je b'la v štalici V štal'ci v Betlehem, Še tako pravi in govori: »Nicoj je pač 'na mrzla noč! 5 Da bi mi tel Bog poslati Anjgelca dva, golobca dva, De bi mi prinesla Plenice dve, povojca dva, De bi pokladala Jezusa!«
10 Še k je komaj to izgovorila, Bog poslal ji je naglo
Golćbca dva, anjgelca dva, Prinesla sta ji oba Plenice dve, povojca dva, 15 De je pokladala Jezusa, Zveličarja vsega sveta.
Jožef je mislil Marijo zapustit', Marija je dobro vedela: »Jožef, vareh moj, 20 Ne zapust me nicoj ! Jest bom rodila Jezusa, Zveličarja vsega sveta!«
»
Sprebudite se, kristijani.«
4828.
(Z Grahova na Tolminskem.)
Sprebudite se, kristijani, K' vas anjgel budi, Ne bodite zaspani, K' se Jezus rodi 5 V Betlehem v ti Štalici. Sveto pismo govori: Marija, prećista divica,
Ta je mati njega, Je nam rodila odrešenika, 10 Odrešenika vsega sveta. V velikem ubožtvu je rodila Zveličarja celiga sveta. Ročice je sklenila, Zdihnila v nebć:
w
4827. Zapisa/ Anton Crv. — Iz njegove zbirke B. 4, kjer je pripisana tudi nastopna oožičnica.
4828. Zapisat Anton Črv. — Iz njegove zbirke B. 4, kjer je pripisana prejšnji številki. Drugi prepis je v istega zbirki A. 4 in se toči od zgoranjega natiska v tem: 2 angelj — 9] Ki nam ga je rodila — 10 vsega] celiga — 11, 12 manjka — 15 ljub* — 16 svoj 'ga — 18 vsega] tega — 20 svoj 'ga] pravega — 21, 22] Še neumna živinca ga spozna — 24 manjka — 25 nobeno] ti — 26] Danes je njega god.
58
III. — I. Pesmi obredne A. 4829, 4830.
15 Oh ljubi oče nebeski, Pogledaj tvoj'ga srni, Kako je zafratan Od vsega sveti, Noben ga ne spoznA
20 Za svoj 'ga Bogd.
Le ta neumna ž'vinca Ga spozna za sojga Boga.
Grešnik, delaj pokoro, Dokler si na sveti še živ, 25 Ne zamudi nobeno uro, Ker danes njegov je god.
Mi smo štirje
Ko ni pastirji,
Ki radi vince pijemo.
Karkoli imamo, 5 Vse pred&mo, Da za vince damo.
»Mi smo Štirje ko pastirje.«
4829.
(Od Frama.)
NQtrč Marija,
No dčt§ povija, Prelčpo dčt$ Jezusa.
Daj ti suknQ, 20 Jaz dam plašč,
Da bQ Jezus naš tovarš.
Sveti Jožef,
Mqž prestari,
LčpQ bčl(j bradQ imd.
Daj ti dva groša,
Pa jaz dam dva groša,
Jaz pak cčli tolar dam.
10 Z bradQ giblje,
Z nogQ ziblje
Prelčpo dete Jezusa.
25 Vsej srna dala,
Kaj srna imčla,
Vsej srna dala mija dva:
Tam na strani
V Betlehemi,
15 Tam mi svčtla luč gori.
Čisto zlato,
Čisto srce,
30 Jezus je za ljubo imd!
4830.
(Od
Frama.)
Mi smo štirji
Ko ni pastirji
Radi vince pijemo.
Marija devica
Povija v plenice
To lepo dete Jezusa.
Karkolj mamo,
5 Vse prodamo
In za vince izdavljemo.
10 Sveti Jožef,
Stari mož,
Lepo sivo brado ma.
Z bradoj giblje,
Z nogoj ziblje
Lepo dete Jezusa.
- — -
-
4829. Zapisa/ Oroslav Caf. — Iz CO. II str. 59.
4830. Zapisa/ Oroslav Caf. — Iz CO. IV. št. 4.
III. — I. Pesmi obredne A. 4831, 4832, 4833, 4834.
59
483 1-
(Od Frama.)
PriletČl je en tić Sveti Jožef, 'Z laškega polja Stari mQž, V deželQ štajarskq, 10 Lčpo sivQ bradQ ma. Prelčpo je zapčl Z* bradoj migne, 5 Od sv^tega Duha : Z* rokoj zible Jezus je majcen, pa je sv$t, Jezusa našega vzveličarja, Od sv^tega Duha je spoč^t ! Odrčšnika cčlega svčta.
4832.
Marija dčvica
Dčte povija,
Lčpo dčte Jezusa.
(Od Frama.)
Svčti Jožef,
Mqž stari,
LčpQ sivQ bradicQ ima.
Z bradicQ giblje, No z nogicQ ziblje LČpQ dčt§ Jezusa.
Viin od morja Bela zorja
Po vsem sveti svetla je.
Mi smo štirje 5 Ko pastirje,
Jezusa smo čuvali.
Tam na strani Gor na slami
Jezus nam povit leži.
4833-
(Štajerska.)
10 Sveti Jožek, Stari možek,
Lepo belo brado J m&.
Z bradoj giblje, Z nogoj ziblje 15 Smilenega Jezusa.
Vzemi z mošnje Viin tri groše,
Jaz ti ćeli tolar dam.
Vzemi s pešice 20 Tri šestice,
Jaz bom tudi k ofri šla.
4834-
(Štajerska iz Solčave.)
Sveti Jožef, Z nogoj gible,
Stari možek, 5 Dete zible,
Lepo belo brado ma, Lepo dete Jezusa.
4831. Zapisa l Oroslav Caf. — Iz CO. I str. 8. Pnnh 7 verzov spada k drugi pesmi.
4832. Zapisa l Oroslav Caf. — Iz CO. III. str. 55.
4833. Zapisal A. P. — Iz »Slov. Glasnika« VIII (1862). no. Mati/a Majar pristavlja v MR. 34 j: *Se po/e med tem, ko ljudi na božični prazdnik, na novoga leta den i na prazdnik svetih treh kraljev okolo oltatja k ofru idu.«
4834. Zapisal Mat. Majar. — Iz Majarjevega rokopisa, ki ga je hranil Mikloštč in po kterem je pesem natisnjena v St. Bčeli I. (1850) 154.
58
III. — I. Pesmi obredne A. 4829, 4830.
15 Oh ljubi oče nebeski, Pogledaj tvoj'ga snu, Kako je zafratan Od vsega svetd, Noben ga ne spoznd
20 Za svoj 'ga Bogd.
Le ta neumna ž'vinca Ga spozna za sojga Boga.
Grešnik, delaj pokoro, Dokler si na sveti še živ, 25 Ne zamudi nobeno uro, Ker danes njegov je god.
»Mi smo Štirje ko pastirje.«
4829.
(Od Frama.)
Mi smo štirje
Ko ni pastirji,
Ki radi vince pijemo.
Karkoli imamo, 5 Vse pred&mo, Da za vince damo.
Sveti Jožef,
Mqž prestari,
LčpQ bČlQ bradQ imd.
10 Z bradQ giblje, Z nogQ ziblje PrelČpo dete Jezusa.
Tam na strani V Betlehemi, 15 Tam mi svčtla luč gori.
NQtrč Marija, No dčt§ povija, Prelčpo dčt$ Jezusa.
Daj ti suknQ, 20 Jaz dam plašč,
Da bQ Jezus naš tovarš.
Daj ti dva groša,
Pa jaz dam dva groša,
Jaz pak cčli tolar dam.
25 Vsej srna dala, Kaj srna imčla, Vsej srna dala mija dva:
Čisto zlato, Čisto srce, 30 Jezus je za ljubo imd!
Mi smo štirji Ko ni pastirji Radi vince pijemo.
Karkolj mamo, 5 Vse prodamo In za vince izdavljemo.
4830.
(Od Frama.)
Marija devica Povija v plenice To lepo dete Jezusa.
10 Sveti Jožef, Stari mož, Lepo sivo brado ma.
Z bradoj giblje, Z nogoj ziblje Lepo dete Jezusa.
4829. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. II str. 59.
4830. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. IV. št. 4.
III. — I. Pesmi obredne A. 4831, 4832, 4833, 4834.
59
4831-
Priletčl je en tić
- Z laškega polja
V deželQ štajarsk(j, Prelčpo je zapčl 5 Od sv^tega Duha : Jezus je majcen, pa j Od sv^tega Duha je 1
(Od Frama.)
Sveti Jožef,
Stari mQž, 10 Lčpo sivQ bradQ ma.
T bradoj migne,
Z' rokoj zible je sv$t, Jezusa našega vzveličarja, spoč^t! OdrČŠnika cčlega svčta.
4832.
Marija dčvica
Dčte povija,
Lčpo dčte Jezusa.
(Od Frama.)
SvČti Jožef,
Mqž stari,
LčpQ sivQ bradicQ ima.
Z bradicQ giblje, No z nogicQ ziblje LčpQ dčt§ Jezusa.
Viin od morja Bela zorja
Po vsem sveti svetla je.
Mi smo štirje 5 Ko pastirje,
Jezusa smo čuvali.
Tam na strani Gor na slami
Jezus nam povit ležf.
4833-
(Štajerska.)
10 Sveti Jožek, Stari možek,
Lepo belo brado 'md.
Z bradoj giblje, Z nogoj ziblje 15 Smilenega Jezusa.
Vzemi z mošnje Viin tri groše,
Jaz ti ćeli tolar dam.
Vzemi s pešice 20 Tri šestice,
Jaz bom tudi k ofri šla.
4834-
(Štajerska iz Solčave.)
Sveti Jožef, Z nogoj gible,
Stari možek, 5 Dete zible,
Lepo belo brado ma, Lepo dete Jezusa.
4831- Zapisa! Oroslav Caf. — Iz CO. I. str. 8. Prvih 7 verzov spada k drugi pesmi.
483a. Zapisa l Oroslav Caf. — Iz CO. III str. 55.
4833- Zapisa l A. P. — Iz *Siov. Glasnika« VI u. (1862). no. Matifa Majar pristavlja v AIR. 347: *Se poje med tem, ko ljudi na božični prazdnik, na novoga leta den i na prazdnik svetih treh kraljev okolo oltatja k ofru idu.«
4834- Zapisal Mat. Majar. — Iz Majarjevega rokopisa, ki ga je hranil MikloHČ in po kterem je pesem natisnjcna v St. Bčeli I (1850) 154.
58
III. — I. Pesmi obredne A. 4829, 4830.
15 Oh ljubi oče nebeski, Pogledaj tvoj'ga snu, Kako je zafratan Od vsega svetd, Noben ga ne spoznd
20 Za svoj 'ga Bogd.
Le ta neumna ž'vinca Ga spozna za soj ga Boga.
Grešnik, delaj pokoro, Dokler si na sveti še živ, 25 Ne zamudi nobeno uro, Ker danes njegov je god.
»
Mi smo štirje
Ko ni pastirji,
Ki radi vince pijemo.
Karkoli imamo, 5 Vse pred&mo, Da za vince damo.
Mi smo Štirje ko pastirje.
4829.
(Od Frama.)
NQtrč Marija,
No dčt$ povija, PrelČpo dčt§ Jezusa.
Daj ti suknQ, 20 Jaz dam plašč,
Da bQ Jezus naš tovarš.
Sveti Jožef,
Mqž prestari,
LčpQ bČlQ bradQ im L
Daj ti dva groša,
Pa jaz dam dva groša,
Jaz pak cčli tolar dam.
10 Z bradQ giblje,
Z nogQ ziblje
Prelčpo dete Jezusa.
25 Vsej srna dala,
Kaj srna imčla,
Vsej srna dala mija dva:
Tam na strani
V Betlehemi,
15 Tam mi svčtla luč goi
Cisto zlato,
Čisto srce,
ri. 30 Jezus je za ljubo imd!
4830.
(Od Frama.)
Mi smo štirji
Ko ni pastirji
Radi vince pijemo.
Marija devica
Povija v plenice
To lepo dete Jezusa.
Karkolj mamo,
5 Vse prodamo
In za vince izdavljemc
10 Sveti Jožef,
Stari mož,
>. Lepo sivo brado ma.
Z bradoj giblje,
Z nogoj ziblje
Lepo dete Jezusa.
— —
4829. Zapisa! Oroslav Caf. — Iz CO. II str. 59.
4830. Zapisa/ Oroslav Caf. — Iz CO. IV. št. 4.
■ •.-■ — ■
III. — I. Pesmi obredne A. 4831, 4832, 4833, 4834.
59
483I-
(Od Frama.)
PriletČl je en tić
Sveti
Jožef,
'Z laškega polja
Stari
mQŽ,
V deželQ štajarskQ,
10 Lčpo
sivQ bradQ ma.
Prelčpo je zapčl
Z* bradoj migne,
5 Od sv^tega Duha :
Z* rokoj zible
Jezus je majcen, pa je
3 sv?t,
Jezusa našega vzveličarja,
Od sv^tega Duha je spoč§t!
Odrčšnika cčlega svčta.
4832.
(Od Frama.)
Marija dćvica
Svčti
Jožef,
DČte povija,
Mqž
stari,
Lčpo dčte Jezusa.
L6pQ
sivQ bradicQ ima.
Z bradicQ giblje, No z nogicQ ziblje LčpQ dčt§ Jezusa.
Vtin od morja Bela zorja
Po vsem sveti svetla je.
Mi smo štirje 5 Ko pastirje,
Jezusa smo čuvali.
Tam na strani Gor na slami
Jezus nam povit leži.
4833-
(Štajerska.)
10 Sveti Jožek, Stari možek,
Lepo belo brado 'ma.
Z bradoj giblje, Z nogoj ziblje 15 Smilenega Jezusa.
Vzemi z mošnje Viin tri groše,
Jaz ti ćeli tolar dam.
Vzemi s pešice 20 Tri šestice,
Jaz bom tudi k ofri šla.
4834-
(Štajerska iz Solčave.)
Sveti Jožef, Z nogoj gible,
Stari možek, 5 Dete zible,
Lepo belo brado ma, Lepo dete Jezusa.
4831. Zapisa l Oroslav Caf. — Iz CO. I str. 8. Pnnh 7 verzov spada k drugi pesmi.
483a. Zapisa l Oroslav Caf. — Iz CO* III. str. 55.
4833« Zapisal A. P. — Iz »Slov. Glasnika« VI I L (1862). no. Matija Majar pristavlja v MR. 347: »Se po je med tem, ko ljudi na božični prazdnik, na novoga leta den i na prazdnik svetih treh kraljev okolo oltatja k o/ru idu.«
4834. Zapisal Mat. Majar. — Iz Majarjevcga rokopisa, ki ga je hranil Miklošič in po kterem je pesem natisnjena v St. Bćeli I. (i8$o) 154.
60
III. — I. Pesmi obredne A. 4835, 4836, 4837.
4835-
(Iz Motnika.)
Sveti Jožef,
Stari možek,
Kir to sivo brado ima,
Z nogo ible, 5 Dete zible, Sveto dete Jezusa.
Oselček diha, Volček piha.
Tam v eni štalici, 10 Gor na eni škalici Ena svetla luč g6ri.
Dvica Marija Dete povija, Lepo dete Jezusa.
15 Sveti Jože Z nćgo ible Dete zible, Lepo dete Jezusa.
Ti dej sukno, 20 Jaz dam plajš,
Da bo Jezus naš tovarš!
Sezi v mošnico,
Ofrej eno petico,
Jaz bom pa cei tolar dal!
Sveti Jožef, Mož ta stari, Nogo giblje, Dete ziblje,
5 Prelepo dete Jezusa.
4836.
(Iz ribniške doline.)
Daj mi petico, Kupim plenico, Daj mi tolar, Kupim plašč,
10 Da bo jezus naš tovarš!
(Iz Gribelj
Mi smo štirje Kot pastirje, Radi vince pijemo.
Kaj imamo, 5 Vse prodamo, Pa za vince dajemo.
Tam na gmajnci,
V jeni stalci
Jena svetla luč gorf.
4837-
v Belih Kranjcih.)
10 Tam Marija Si povija Lepo dete Jezušćek.
Poleg sedi Jen star starček, 15 Jen star starček, svet Jožef.
Z roko giblje, Z nogo ziblje Jen star starček, svet Jožef.
4835. Zapisa! G. Križni k. — Iz GK* L 8. Kako je izprevržena, uče sorodnice: ible je pač pomota za giblje. Natisnjena je v * Koroških bukvicak« 326 — 32J s temi predrugačbami: 3 Ki . . jma — 5 giblje — 6 ziblje — 8 OsliČek — Voliček — 10 v eni] v — 11 manjka — 12 Ena] Pa — 13 Devica — 14 Dete] Pa dete — 15 Lepo] Sveto — 17 giblje — 18 ziblje — 20 daj suknjo — 23 mošnjico — 24 Ofrej] Daj — 25 bodem.
4836. Zapisat Anton Zobec. — Iz njegove zbirke L št. 5.
4837. Zapisa! Janko Barle. — Iz nfegovega rokopisa.
III. — I. Pesmi obredne A. 4838, 4839, 4840.
61
Tam na gmaj'n'ci, V en goščav'ci, Ena svitla luč gori.
Stari mož, 5 On sveti Jožef, Ta pa sivo glav'co im£.
Tam Marija Dete povija,
Mlado dete Jezusa.
Ti daj suknjo, 20 Jaz dam plajš,
De bo Jezus naš tovar'š!
4838.
(Kranjska.)
10 Mi smo štirje, Pa ne pastirji, Radi vince pijemo.
Kar imamo, Vse predamo, 15 Da za vince dajemo.
Odvež mošnjico, Daj ven petico, Jaz bom pa sam en tolar dal.
Tam na ni gmajnci
V ani Stalci
Ena svetla luč gori.
Dvica Marije 5 Dete povije,
V jaslice ga položi.
Sveti Jožef,
Mož ta stari,
Z negovo sivo brado,
10 Z nogo pomiglje, Dete zaziblje,
4839-
(Iz Vipave.)
Pršli so trije Sveti kralj i, 15 Vsak iz svoje dežele.
Prinesli so ofra, Ofra zadosti, Jezusi ofrujejo.
Pride še drugi, 20 Prnese spejt tudi Jezusi za ofer dar.
Ti daj petico,
Jaz dam mošnjico,
Ti boš še en tolar dal.
Lepo dete Jezusa.
25 Ti dej suknjo, Jaz dam plajš, De bo Jezus naš tovarš!
Mi smo štlerj« Ku pcstlćrj«, Rfdi vine« pfjamo.
4840.
(Z Gorjanskega na Krasu.)
Krcr jim&mo, 5 Wse pr«d£mo, Wse za slatko vine« damo.
4838. Zapisat Davorin Petelin. — Iz njegove zbirke /. št. 4.
4839. Zapisa l Ant. Pegan. — Iz njegove zbirke str. joi.
4840. Zapisa/ Karei Štrekelj; pela Katarina Budina. — Iz moje zbirke*
62
III.— I. Pesmi obredne A. 4841, 4842.
Ton na vm&jni, W rezd&rti stalci, Ana sv«tla lyč /ori.
10 Nufcbr Marija DIćt« povija, Pravo dlćte Jlćzusa.
Nutxr mi jt Stari mćš, 15 Nar ta starši, svićti Juožof.
Z noyu milije,
Dlćt« ziblje,
Prawo dićtc Jlćzusa.
Merija zdiše, 20 Dlćte prepiše,
Ker je nlćma v kej po vit.
»Ti dtj plenic*, Jćz dam petica, Ti buš daw an tućlar s&m.
25 Ti dej suknju, Jćz dan pl&jšić, D« bu Jićzus n«š tov&rš!
Mi smo štirje Koj pastirje, Radi vince pijemo.
4841.
(Z Banjšic.)
Sveti Jožef, Moš te stari, 15 Lepo sivo bradco ima.
Kar jemamo, 5 Vse predamo, Jenoj za vince dajemo.
Tam v Betlehemu V eni stalci 'Na svetla luč gori.
10 Devica Marije Dete spovije, Lepo det'ce Jezusa.
Z brado giblje, Z nogo ziblje Lepo detce Jezusa.
Užem' ven s koša 20 Dva bela groša, Dej Mariji za ofer, dej
De bo prosila Svoj 'ga sina, De v nebesa pojdemo!
4842.
(Iz Aveč nad Kanalom.)
Sveti Jožef, Mož ta stari, Lepo brado sivo 'ma. Z brado miglje, 5 Z nogo ziblje Lepo dete Jezusa.
Vzemi s koša Dva bela groša In Mariji za ofr daj. 10 De bo sprosila Svoj 'ga sina, De v nebesa pridemo!
484 1 . Zapisa/ Iv.Humar. — Iz njegove zbirke (oddelek » Svete pesmi« Št. j.) .
4842. Zapisa/ Jožet" Cejan; pravi/a mu mati — Iz Cejanove zbirke IV. št. 43.
III. — I. Pesmi obredne A. 4843, 4844, 4845, 4846.
63
Mi smo štirje Skupaj zbrani, Radi vince pijemo.
Vse kar imamo, 5 Vse prodamo In za vince dajemo.
Sveti Jožef,
Mož ta stari,
Lepo brado sivo ima.
4843-
(Od Kanala na Goriškem.)
10 Z brado miglje, Z nogo ziblje Lepo dete Jezusa.
Vzemi *z koša Dva bela groša 15 In Mariji za ofer daj :
Da bo prosila
Svojiga sina,
Da v nebesa pridemo.
4844.
(Iz Motnika.)
Mi smo šteri Ko en pasteri, Kar imamo Vse prodamo, 5 Da za vince zdajamo.
Zdej ga pimo
Vsak en glaž,
Na zdravje teh ljudi,
De b' b'li vsi v nebese vzet !
4845-
(Boro vije, Podkrnos.)
Mi smo štfrji, Vse kar mamo,
Mi pastirji, 5 Vse pradamo,
Radi vince pijamo: Vse za vince zdajamo.
»
«
V Betlehemu luč gori. 4846.
(Od Cerovca.)
Kdo nam to vince da, 5 V Betlehem* luč gori,
Kaj je tak sladko? Lćpo se sveti.
Nam ga je Jezoš d&, Idi da ta, poglej,
Jaz pa ga bratcom. Kaj boš tam vidia!
4843. Zapisal Janez Berlot. — Iz njegove zbirke.
Opomnja. Ker govori zdčetek pesmi tega naslova vinu, je postala pesem tudi vinska, kakor kazeta nastopni številki.
4844* Zapisal G. Križni k. — Iz GK* I. 41.
4*45- Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 99$.
4846. Zapisali. Vraz. — Iz VO. XIX. //// 2 ij. Vraz jo je prepisal vnoviČ v VO. VII L 16 s temi premembami, ne glede' na naglaske: 1 — 4 manjka — 5 Betlehemi — 9 nam] ena — 13 popevljejo — 14 Stražo] Vahto — 17 Tam pa nam] Poleg pa en — 18] Sveti to Jožef je — 19 giblje — 20 Si sineka] Sineka. Drugi Vrazov prepis v VO. XVIII, kn/., 10, se loči od ravnokar nave-
64
III. — I. Pesmi obredne A. 4847, 4848.
Tam pa nam žena je, 10 Dete povija, Meni se trdno zdi, Kaj je Marija.
Pastirci popevlejo, Stražo držijo,
15 Anjgelci molijo, Boga častijo.
Tam pa nam mćžek je,
Sveti je Jćžef, Z bradicoj gible, 20 * Si sineka zible.
4847.
(Iz Frama.)
Jaz pa en glažiĆ vinca imam, Kerga borna pila: Men' ga je moj Jezus dal, Jas pa te drugim.
5 Tam pa 'na hiša stoji, Močno se svčti: Jas bQm pač bliže šel, Da jq bQm videl.
NQtrč na miza stoji, 10 Lčpa rumena,
Jaz bQm pač bliže šel, Da jq bom videl.
Per mizi star mQŽ sedi, V$m da sv^t Jožef, 15 Jas b(jm pač bliže šel, Da ga b(jm videl.
Pri mizi žena stoji, Dčt§ povija,
Men' s§ pač močno zdi, 20 Da je Marija.
V zibelki dčt§ leži, Močno s$ svetli, Men se pač močno zdi, Da je sam Jezuš.
4848.
(Od Sv. Andreja pod Oljsko goro.)
Tam ena luč gori, 5 Tam ena žena stoji,
Silno je svetla, Dete povija,
Jaz bom pa bližej šel, Men* se pač močno zdf,
Da jo bom videl. Da je Marija.
denega v tem: n terdno — 13 popevlejo — 14 dćržijo — 19 gible — 20 zible. — Prepis v VO. XIV. 5 a je enak temu zadnjemu ražen: 8 vidio. — V MR. 343 se nahaja ista pesem brez prvih Štirih verzov, popolnoma enaka naposUd omenjenima Vrazovima prepisoma s to edino razliko, da prihaja v nji strofa 2. (Tam pa ena žena je) za 3. (Pastirci popevlejo) in da se piše: (4) vidi} — (u) An- gelci in (13) Polek pa en možek. Majar jo ima pač od Vraza. — V opomnji pravi : »To pesem pojeju tudi v Koruškoj, imeniio v Sveca h.* Natisnil jo je v svojem »S/avjanu« 11. (1874) 93 s temt premembami: (1) Betlehemi — (4) vidu — (5) Pastirci — 15 giblje. Tudi ta pesem je vsled začetnik verzov postala na- pitna, kakor kazeta nastopni številki.
4847. Zapisa/ Oroslav Caf; pela Marija Ledinek. — Iz CO. II 1, kjer se verza u. — 12., oziroma 1$. — 16. ponavljata s prva tudi za 20. in 24. Na isti strani je pred začetkom pesmi napisana ta-le opomnja, kateri pa ne vem, ali spada k nji in ni- li samostalna: *Pri svatbah nevčsta na zenimovem domu daruje starše svojega zenima v živinskem hlevu, moli z čenimom, potem v kuhinji daruje ogenj.«
4848. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika.
III. — I. Pesmi obredne A. 4849, 4850. 65
Tam en star mož stoji, 15 Kdo je to vince dal,
10 Sivo 'ma brado, Da je tak sladko?
Men' se pač moćno zdf, Men* ga je Jezus dal,
Da je svet Jožef. Jaz ga pa tebi dam. Dete na rokah ma, Silno je mlado.
»Ta sveti dan veseli dan.«
4849.
(Iz Mirna pod Gorico.)
Ta sveti dan veseli dan, Perklonite se k jaselcam,
Vsem ljudem od Boga dan. Angelci kleĆ6 pred Ježu-
Per jaselcah, per Jezusu šam.
Ćestimo, hvalimo veseli
dan! Jezus le v stalci leži,
„ T . , . . .,. Vendarje vreden vse česti.
5 Vsi hitro lesem pndite,
Boga s angelci hvalimo! # l5 Nobeden ne žaluj te dan,
.. ... yl . Jezus je nam na svčt po-
Noter so vsi pastira sli, J s j an
Po njih stopinjah jih borno
došli. Kedar bo živlenja kraj,
Zemlja, nebo, vse se veseli, Nas bode vzeI v sveti ra J- 10 Da večni Bog se nam rodi.
»Eno je dete rojeno.« 4850.
(Kranjska.)
Eno je dćte rojeno, 5 V* eni priprosti šjalici,
Aj r6jeno, Aj štalici,
Notri v' mesti Betlehem, V enih oslovskih jaslicah,
Notri v' mesti Betlehem. V enih oslovskih jaslicah.
4849- Zapisal M at. Majar. — Iz VO. XVI. G. 3. Verz 3., 4. se ponavlja za vsakitn parom. Natisnil jo je Majar v CP. 37 s temi premembami: 3 Pri jaslicah, pri — 7 Noter] K njemu — 11 jaslicam — 12 klečć . . . Jezusam — 15 ta (to je prav!) — 16 svet. Majarjev prepis v MR. 375 se loči od natiska v CP. v tem: 2 Vsžm — 15 želuj.
4850. Zapisal Matevž Ravnikar-Poženčan. — - Iz njegovih VP. II. it. 80 (str. $5 —$7), kjerje za prvo besedo Eno pripisano po zneje varijanta Nocoj.
— V pesmarici Neže JŠaševe II Št. 8, ki mi jo je poslal iz Brasloveč v porabo Val. Jare, najdeš isto pesem s temi razlikami, ne glede na to, da ponavljanje zadnjega verza vsake strofe ni postavljeno na videž: 3 Notri v'] Noter v tem
— 8 oslovi h — 9, 10 osele — 13, 14 zemlo — I5 dušo,] dušo in — 19 Mi, B] Melhjor no Baltezar — 21 dar] ofer — 25 In . .. Jezusa — 26 Jezusa — 26] Tega kralja nebeškiga — 31 divico — 35 vsega] celga — 39 hvaleno. — V koliko se zapisi te pesmi strinjajo z napisom v Schonlebnovih »Evang. in /»/.« 1672 (Eno je Deite rojeno, aj rojeno), ne morem soditi, ker te knjige nimam ravno
pri roki.
66
III. — I. Pesmi obredne A. 4851.
Poznal ga je oslić, volik,
10 Oslić, volik,
De je to dćte pravi Bog,
De je to dćte pravi Bog.
Kćr je stvaril zemljo nebo,
Zemljo, nebo, 15 Človćku dal dušo, telo, Človćku dal dušo, telo !
In so prišli kralj i trije,
Kralj i trije,
Gašper, Milhar, Boltažar,
20 Gašper, Milhar, Boltažar.
Njemu za dar so pernesli,
Aj pernesli, Miro, kadilo, čisto zlato, Miro, kadilo, čisto zlato.
25 No darujejo Jezusu,
Aj Jezusu, Temu kralju nebeškimu, Temu kralju nebeškimu.
Za rojstvo mi zahvalimo, 30 Zahvalimo
Ljubo divico Marijo, Ljubo divico Marijo.
Ki nam je rodila Jezusa,
Aj Jezusa, 35 Zveličarja vsćga sveta, Zveličarja vsćga sveta.
V tćmu času božičnimu,
Božičnimu, Bodi to dete hvaljeno, 40 Bodi to dćte hvaljeno!
4851.
(»Povsod znana.«)
Je eno dćte roj eno — aj Pastirci na polji pasejo —
aj pasejo, 10 Angeljsko petje poslušajo.
roj eno Notri u mestu Betlehem.
V enej priprostej štalici -
aj štalici,
V enih oslovih jaslicah.
5 Spoznal ga je oslič, volek -
oslič, volek, Da je to dete pravi Bog.
Tu so prišli kralj i trije —
kralj i trije, Gašper, Melhar in Boltažar.
In so dari mu prinesli —
aj prinesli, Miro, kadilo, čfsto zlato.
Ki je stvaril zemljo, nebo 15 Pa darujejo Jezusu — aj
— zemljo, nebo, Jezusu,
Človeku dal dušo, telo. Aj le kralji nebeškemu.
4851. Zapisa/ Mat. Majar. — Iz »Slov. Bčele« II. 1 (1851) 2j. »Na Koroškem tudi radi zaorglajo ali zagodejo bočicu napev 40« (v -»Napevih k CP.«). Drugič je natisml Majar to pescm v Slov. Bčeli II. 1. (i8$t) 27 s temi premembami, ne glede na naglaske: 12 Melhar in] Melhar, — 16 kralju. Tam je tudi pripomnjeno to: » To pesem, po vsej Sloveniji znano, po/o pri Zilji, kadar gredo koledovat. Pri Zilji koledovajo samo pubi, mladenci.*. — Majarjev prepis 7> MR. 342 se loći od našega natiska, ne glede' na 6 za e, v tem : 2 mesti — 16 kralju — 22 hvaljeno. Majarjev rokopis v VO. XVI knj. 8 omenja začetka te pesmi tako-le: Nicoj je dete rojeno — aj rojeno. — Pesem je natisnil tudi Scheinigg v NPKS. pod št. 81 s temi razlikami od našega natiska : 2 Nćtre — 10 Angeljsko — 12] GaŠpar, Melihar, Baltazar — 21 tem - 22 hvaljeno. — Iz Majatjme CP. je tudi zapis, ki mi ga je iz Žetezne Kaple poslal Stefan Singer; razlike so samo pravopisne in nebistvene, edino kir je rodiva (v v. iq) nam kaže, da ga je napravil Korošec.
III. — I. Pesmi obredne A. 4852, 4853.
67
Za rojstvo mi zahvalimo —
zahvalimo Rožo devico Marijo :
V tem času božičnemu Aj bodi dete hvaleno!
Ker je rodila Jezusa — aj
Jezusa, 20 Zvelićarja vsega sveta.
— božičnemu
4852.
(Dolenjska.
Eno je dete rojeno,
Oj notri v mestu Betlehem,
Oj notri v mestu Betlehem ! 15
V eni priprosti -štalici,
5 V enih oslovskih jaslicih,
V enih oslovskih jaslicih.
Spoznal ga je osel, volek, De je to dete pravi Bog, De je to dete pravi Bog.
10 Je ustvaril zemljo in nebo, Ćloveku je dal dušo in telo, Človeku je dal dušo in telo.
20
Herodeš je postal srdit, Hoče vse fante pomorit, Hoče vse fante pomorit.
Za rojstvo mi zahvalimo Ljubo devico Marijo, Ljubo devico Marijo!
Ker je rodila Jezusa, Jezusa zvelićarja, Zveličarja celga sveta.
Mi gremo Še naprej to noč, Nam pridi Jezus na pomoč, In vošemo vsim skup lahko
noč!
Na uni kraj Šmarne gore.
4853-
(Iz Motnika.)
«
Na uni kraj Šmarne gore Ena zlata zarija gori grč. O Marija, mati božja, Prosi Boga za nas! 5 Marija, mati božja, O smili se ti čez nas!
Eni rčki je prinesla Jezusa, V drugi sveti križ. Na tem svetim križu je za- pisano 10 Teh sedem zlatih besed. O Marija, mati božja,
Prosi Boga za nas! Marija, mati božja, Usmili se ti čez nas!
15 Marija je pušelce delala, Fantičam jih je šenkala. O Marija, mati božja, Prdsi Bćga za nas!
Marija je krancelne delala, 20 Dekletam jih je šenkala. O Marija, mati božja, Prosi Boga za nas!
485 2 - Zapisat neimenovani »popotnik*. — Iz rokopisa, ki mi ga je poslal Gospar KrizniL Prim. št. 4741*
4853- Zapisa/ GaŠpar Križni k. — Iz GK. I 10.
5*
68
III. — I. Pesmi obredne A. 4854, 4855.
»Po ravnem polji Marija gre.
4854-
(Iz Izlak.)
«
Leži, leži ravno pole, Po ravnem pol Marija gre. Na glavi nese ziboko, O rokah nese sveti križ. 5 Na krizo je napisano Teh sedem zlatih puštabo. Ti puštabi pomenijo,
De bo to dete roj eno. O Marija, mati moja, 10 Prosi ti Boga za nas!
To dete je bio rojeno, Na krizo bode martrano. O Marija, mati božja, Prosi ti Boga za nas!
»Lepa roža lilija.« 4855-
(Belokranjska.)
Lepa roža lilija, Iše lepša Marija, Ki nam rodila sineka, Smileniga Jezusa. 5 Zidom ga je povila, Zlatom ga je pokrila. Nesla ga je na goro, Na to goro visoko.
Sestala jo judinja 10 In Marijo prašala: »Kaj nosite, Marija?« »»Nosim svoj'ga sineka, Smileniga Jezusa.«« »Tam ne hod'te, Marija, 15 Tamo jeso judovi; Čedo zeti sineka, Smileniga Jezusa!«
4854. Zapisat F. F. Lužar. — Iz njegove zbirke 1. št. 33.
4855. Zapisa/ Janko Barle. — Iz * ljetopisa Siov. Matice* iSgj, str. 5 in 6, k/er piše zapisoi>ayec pod besedo čarati: »No, ne gredo čarat samo moški, pridejo tuai Vlahinje (ŽnmoerČanke), hočejo vsi pokusiti našega božica — njihov je 14 dnij pozne/e. Vlahinje zapojd pesenco, kat ere napev je jako jedno ličen, ali kaj mit, prav naroden. Pribovedovala mi je Bela Aranjica, da je bila ze ne- voljna, ko ni bilo kraja ni konca tem žumberškim kolednikom, — jedva je jeden zaprl vrata, prišel je drugi, pa je sklenila nobenemu nicesar več dati. Ali ko je stišala napev pesence, pozabila je na ta sklep in dre Žumberčanki obilno na- darila. Jedna je vodila, druga je pa prilagata, tako-le (melodija je postavljena za mešani zbor):
e-:ge3E3E3ež
- • P
x=x
■&-
ttTT
-&-
-y~—
Le - pa ro • ža li • li - ja I Še lepša Ma - ri • ja
L=E&rtEt
- _>_>
- ■
m
.0 e _i_ # _^zp_. 1 — p — p — & — 2.J
III — I. Pesmi obredne A. 4856, 4857, 4858.
69
»Zorja, zorja, beli je den!
4856.
«
(Iz Cvetlina v
Zorja, zorija, bčli je den! Da se Marija stajala, Sinku robaču skrojila; Nč je skrojila z nožekom, 5 Neg je skrojila z mesecom.
Zorja, zorija, bčl je den! Da se Marija stajala, Sinku robaču skrojila: Nč je šivala z iglicom, 10 Neg je šivala zvčzdicom.
hrv. Zagorju.)
Zorja, zorija, bčl je den! Da se Marija stajala, Sineku prala robaču: Nč je prala vodice, J 5 Neg je ju prala v sozicaj.
Zorja, zorija, bčl je den! Da se Marija stajala, Sinku robaču valala: Nč je valala na svčtu, 20 Neg je valala vu nčbu.
Kad se dragi JezuŠ rodi.
4857-
(Iz Vrbovca.)
«
Ka* ce dragi Jezuš rodi
Mladu nedelu, Se tičice lčpo poju,
Se gore zvone.
5 Ka* ce dragi Jezuš kupa Mladu nedelu,
Se tičice lčpo poju, Se gore zvone.
Ka' ce dragi Jezuš povija 10 Mladu nedelu, Se tičice lčpo poju, Se gore zvone.
> Marija je po polju Šla.«
4858.
(Iz Gribelj
Marija je po polo šla, Je drobne rožce brala, In pušelček je delala, Je bila prav vesela. 5 Pa možem ga je šenkala, Prav lepo naročila: »Le bod'te čistiga srca, Pa bom za vas prosila!«
Marija je po polo šla, 10 Je plave rožce brala, In pušelček je delala, Je bila prav vesela.
v Belih Kranjcih.)
A ženam ga je šenkala, Prav lepo naročila: 15 »Le bod' te čistiga srca, Pa bom za vas molila!«
Marija je po polo šla, Je belo cvetje brala, In krancelček je spletala, 20 Je bila prav vesela. Dekletam ga je šenkala, Prav lepo naročila: »Le bod'te čistiga srca. Pa bom za vas prosila!«
4856. Zapisat Rik. Ferd. Plohi. — /* njegovih JINP. HL 8j—S 4 .
4857. Zapisa l Rik. Ferd. Plohi. — Lz njegovih HNP. I. 7/— 72.
4858. Zapisat Janko Barle. — Lz njegovega rokopisa.
70 HI. — I. Pesmi obredne A. 4859, 4860, 4861, 4862.
25 Marija je po polo šla, Pa fantem ga je šenkala,
Rudeće cvetje brala, 30 Prav lepo naroćila: In pušelček je delala, »Le bod' te čistiga srca,
Je bila prav vesela. Pa bom za vas prosila !«
4859-
(Od Sv. Eme.)
Marija je po polji šla, 10 Je bila prav vesela: e drobne rožce brala, »Le bote čistega srca,
e fantom pušelce delala, Jaz bom za vas prosila!«
e bila prav vesela: Marfja je ffla na božjo t
»Le bote Čistega srca Na ^ t na
Jaz bom za vas prosila!« jg Je sreča , a veHko romaijev>
Marija je po vrtu šla, Je bila prav vesela:
e drobne rožce brala, »Le bote čistega srca,
e dekletam kranclje spletala, Jaz bom za vas prosila!«
4860.
(Iz Adlešič.)
Marija je po polju šla, . 5 In fantom ga je šenkala, Je drobne rož'ce brala, Tako jim naročila:
In pušelček je delala, »Če boste čistega srca,
Je bila prav vesela. Pa bom za vas prosila.«
4861.
(Iz Izlak.)
Marija je po poli šla Dekletam ga je talala
Jen drobne rojžce brala, 5 Prov lepo jen veselo.
Krancelček sje spletala,
Druge kitice so take kakor prva, samo da se postavi v 4. vrsti namesto »Dekletam« za 2. kitico »Fantam«, za 3. kitico »Možam«, za 4. kitico pa »Ženam«. •
»Iz srca mi roža raste.«
4862.
(Iz Dobravic.)
Iz srca mi rožca raste, Da bi venček spletala:
Lepa, bela lilija. 5 Z rožmarina, z nagelna,
Vtrgala jo je Marija, Z zlate bele lilije.
4859. Zapisa/ Anton Kovači č. — Iz njegove pesmaricc I. str. jj
4860. Zapisat J. Šašelj. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hranim jaz.
4861. Zapisa/ F. F. Lužar. — Iz njegove zbirke I. št. 4. Pesem po/o pri mriičih.
4862. Zapisa/ Janko Barle. — Iz njegove zbirke. Natisnjena je v S/ov. Večcrnicah XLV. 7/5 s temi razlikami: 1 rož'ca — 4 Da bi] In si — 5, 6 Z 5] z nagelna] nageljna — 7 za d. p.] na dar bo dala — 10 pojdejo. Na natisek
III. — I. Pesmi obredne A. 4863, 4864, 4865, 4866. 71
Komu ga za dar podala? Če jo bodo posnemale,
Tem nedolžnim deklicam. 10 Vse v nebesa pridejo.
Marija se veseli z rožo.
4863.
(Iz Podzemlja.)
Iz srca mi rož'ca raste, Ga dekletam dajala:
Jedna bela hlija, Ktera venćek obdrži,
Angeljci so jo trgali Se v nebesih veseli;
In Mariji darovali. Ktera venček zapusti,
5 Marija plela venček zlat, 10 Na dnu pekla ta gori.
4864.
(Iz Belih Kranjcev.)
Sveto nebo odprto stoji, Marija plete krancelj zlat,
Gor se Marija veseli Ledek dekličem šenka ga.
Z jeno rdećo galtrožo, Katera ta krance|j obderžj)
Ki je pred soncom trgana. 1Q Ta se v nebesih veseli>
5 Angeljci so jo trgali Katera ta krancelj zapusti,
In so jo Mariji šenkali. Ta pa na dno pekla gori.
4865.
(Iz Višnje gore.)
Sveto nebo odprt stoji, 5 Angeljci so jo utrgali Tu se Marija veseli In jo Mariji šenkali,
Z eno rudečo gartrožo, Z njo so Marijo kronali;
K' je b'la pred solncem Kronaj jo, kronaj većni Bog,
utrgana: Oče, Sin in sveti Duh!
4866.
(Št. Jarnej na Dolenjskem.)
Svfet nebću odpart' stajij, Za jCia ardfeče gartreže,
Gćar se Maroije veselij. Ktjepred' sćuncBm targana.
v Večernicah se oslanja zapis v Šlebingerjevi zbirki II. sir. 22, kateri se /oči od njega v tem: 1 rožca — 5 nagelna — 7 ga na dar bo] bo za dar ga — 8 Tem] Vaem — 9 bodo] bote — 10 pojdejo] pojdete.
4863. Zapisa/ Janko Barle. — Iz S/ov. Večernic XLV. 114. Zapis v Šlebingerjevi zbirki II. str. 27 — 28 je samo prepis iz Večernic in se /oči v tem: 7, 9 Kera.
4864. Nežnanega zapisovavca. — Iz okorno pisane knjižice v Bar/etovi zbirki. Dmgi prepis Bar/etov (»iz Kap/išČa*) se /oči v tem, ne g/edć na na- giaske: 3 rudečo — 4 solncem — 5] Angelci jo vtrgali — 6 In so] So — 7 plela krancel — 8] Ledik dekliČkom šenkala — 9] Ktera ta krancel obdrži — 11 Ktera . . . krancel — 12 pa na dno] na dnu.
4865. Zapisa/ Alojzij Kralj. — Iz njegove zbirke I. št. 21. 4866 Zapisa/ Fr. Hu do klin. — Iz njegovega rokopisa.
72
III. — I. Pesmi obredne A. 4867, 4868, 4869.
5 Utrgal sa je angel-B, De sa Maroije krćanata.
Krćanaj je, krćanaj, vačtn
Bćiih, Ače, sijn jxn sviet'B Dćuh.
Jfezis je mahin pa je svfet, 10 U rekah drži j jtzvuojlen svat.
Jlćzts je usmijlenga srca, Kar ga prćasma, tću nam d&.
Zdej ga preslma svieti rej, Jiezus, Maroije nam ga dej !
4867.
(S Slemena na Kozjaku.)
Tam še stoji ni gartel lejp, Ko je bio spuvan sedn lejt. Notre si rast ej o rožice, Lejpe rdeće gatrože, 5 Ino na zlata jaboka. Angeli so jo vtrgali,
Mariji so jo šenkali. Sveto nebo odpret* stoji, To se Marija veseli. 10 Zdaj pa nam Jezus vsijim daj Vernim dušam sveti raj, De mo od smrti vstajali No mo šli k astri rajtengi!
Perva ura te noči, Se Marija veseli. Angeli lepo pojejo, Rožo Marijo kronajo: . 5 Kronej jo, kronej, večni Bog, Bog oče, Sin in svetu Duh !
(Potem se poje druga, tretja itd. ura.)
4868
(Iz Motnika.)
Jezus je vsmileniga serca, Vse karkoli ga prosimo, vse
nam da. Pros'mo ga za sveto nebo, ezus in Marija nam ga daj, ezus in Marija nam ga daj !
10
»
Prva je ura te noči.« 4869.
(Belokranjska.)
Prva je ura te noći, Ko se Marija veseli Z eno rdečo vrtnico, Še pred solncem vtrgano. 5 Angeljci so jo vtrgali In jo Mariji šenkali, Da si bo splela venec zlat In ga dekliću šenkala. Ktera ta venec izgubi, 10 Ta pa na dnu pekla gori.
Jezus je usmiljen'ga srca, Vse, kar ga pros'mo, to
nam da. Zdaj ga pa pros'mo sveti raj : »Vse, kar te pros'mo, vse
nam daj, 15 Zdaj te pa pros'mo sveti raj, Jezus Marija nam ga daj!«
4867. Zapisal Svitoslav Hauptmann. — Iz njegove zbirke HL 14.
4868. Zapisal GaŠpar Križni k. — Iz GK. I. 31.
4869. Zapisal — -r. — Iz *Dom in Sveta* VI. (i8gjj. 430.
III. — I. Pesmi obredne A. 4870, 4871, 4872, 4873.
73
4870.
(Iz Suhorja.
Prva je ura te noči, Sveto nebo odprt* stoji: Gor se Marija veseli, 10
Z eno rudećo gartrožo, 5 K* je pred solncem trgana. Angeljci so jo trgali, Mariji so jo šenkali.
)
Marija je plela krancelj lep,
Dekličkam ga bo šenkala :
Ktera ta krancelj obdrži,
Se v nebesih veseli;
Ktera ta krancelj dolj spusti,
Ta na dno pekla gori.
4871.
(Iz Ihana.)
Parva ja ura te noći, Svćto nibć vadpart' stoji.
Gvar se Marija veseli Z jand %rdećo gavttržo, 5 K'L ja pred soncam vtargana. AjngilcB so jo vtčrgal-B, So jo Marija šejnkal*.
J-BŽT.Š ja mejhtn, pa ja svet, V rokah drži vxs zvolen
svet, 10 Za kar ga prćs'mo, vse nam
da. Prosimo ga za svetx rej, Jt»žt»š, Marija nam ga dej !
4872.
(Iz Gorjanskega na Krasu.)
Pršla j« wućra tx noći, Ku s« Marija veseli Z «nu r*dićču ?atrožu, Z «nu zlatu jabuku, 5 Ku )b pr«d sunčan wt«r}'ana. Wt*ry*li su ju «jn^ljci, Mtriji su ju ščnjkfli.
Marija zlat krancilj spllćt«la, D*kllćtan 7a j« ščnjkala. 10 D*kllćtan kranctlj l«pu stoji, W neblćsrch sv«tla lyč 70 ri: Tan je wsa mblćška držina, BuhWćće, Sin j*n svlćti Dyh, Sr« tri praršunt, dn sam Buh!
Prva ura tć noči, Ker se Marija veseli: Z eno zlato jabčico, Z eno rudećo rožico, 5 Ki pred soncem bla utrgana,
4873-
(Iz Gor. Vrtojbe.)
Mariji Devici šenkana, Na Sveti gori kronana.
Kronaj, kronaj jo sam većni
Bog,
Bog Oće, Sin in sveti Duh !
Tako se poje naprej do dvanajste ure, posta vivši namesto Prva besedo Druga itd.
4870. Zapisa/ Ant. Žlogar. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica.
4871. Zapisa l An t. Breznikj^/tz mati Terezi ja. — Iz Brcznikove zbirke III šl. 62.
487a. Zapisa! K. Štrekelj; pela Katarina Budina. — Iz moje zbirke, — Kjer se pesem ne nada/ju/e, oziroma kjer se omenja med obdarovanci samo cn stan fdekletaj, tam je seveda beseda Prva na začetku izgubila pravi pomen; za to jo je narod tukaj premenil v Prišla.
4873. Zapisat Jožef Cejan. — Iz Cejanove zbirke II. št. 3. A. Pesem pojd romarji, ko gredo na bočjo pot, n. pr, na Sv. goro, v Marija -Cei; pri Kanalu, na sv. Višarje (Ušarje) ali dmgam*
74 IH» — I. Pesmi obredne A. 4874, 4875. 4876.
4874.
(Iz Kanala.)
Prva ura te noči, 5 K' je pred soncem trgana,
Ko se Marija veseli Marij* devici šenkana,
Z eno zlato jabčico, K na Sveti gori je kronana. Z eno rudečo rožico,
Ta košček se Še 11 krat ponovi, pa s tem razločkom, da se 1. beseda spreminja. Ko se drugo krat ponavlja, se reče: Druga... itd.
4875-
(Iz Hudojuine.)
Perva je ura te noči, Katera ta krancel prav derži
Ko se Marija zveseli 10 Se v nebesih veseli;
Z eno rudećo gajtrožo, Katera ta krancel ne derži,
Kir je pred solncem tergana. Na dnu pekla gori.
5 Angelci so jo tergali Jezus je vsmiljenga serca,
Mariji so jo šenkali. Kar ga prosmo, vse nam da.
Marija je krancel spletala 15 Mi ga pros'mo za svet* raj Dekličem ga je šenkala. Jezus, Marija nam ga daj !
4876.
(Iz Bolca?)
Prva ura te noči, Sveto trojico hvalijo.
K' se Marija veseli. 5 Ježus nas vabi za sebć
Anhelci ljepo pojejo, Horta, horta v svete nebć!
Tako se poje dalje, premenivši samo prvo besedo v Druga, Tretja, itd. do Šesta (ura). Potem se nadaljuje tako:
Sedma ura te noči, 10 Devico Marijo kronajo,
K' se Marija veseli. Jezus nas vabi za sebo
Anhelci ljepo pojejo, Horta, horta v svete nebo !
Nadaljuje se, premenivši samo prvo besedo v Osma, Deveta itd. do Dvanajsta.
4874. Zapisal Janez Ko kosar. — Iz njegove zbirke.
4875. Zapisal Janez Kokosa r. — Iz njegove zbirke, Pesem pojo zdaj, kadar pri mrličih bde' ali varujejo (vahtajo).
4876. Zapisal Matija Majar. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil MikloŠiČ. Da bi bil ta zapis iz Bolca, kakor zatrjuje Majar, po jeziku ni zelo mogoče, ker je v njem preveč koroščint. * Tudi sem jo slišal u Bohinju na Krajn- skim in u S. Kancianu na Koroškim.« Najbrž imamo torej pred sabo koroško varijanto. — Prepis v VO. XIV. 24, kjer je prav tako označena kot bolska, pa se pristavlja, da jo je zapisotfavec slifal ražen v žc omenjenih krajih tuat v Koboridu (Koloriaah!) na Goriškem in na Zilji in da ima »napčv z>arlo l$p*, se loči ne glede na naglaske, od zgoranjega natiska v tem: 1, 7 te noči] u noći
— 2, 8 Ki. — Prepis v MK. 336 se loči, ne glede na naglaske, v tem: 3, 9 lepo.
— Majar je natisnil pesem kot » Koroško iz spodnje ro žiške doline«) v svojem »Slazjanu* III. (18J5) 160 s temi razlikami od zgoranjega natiska, ne glede' na naglaske: 1, 7 te] u — 3, 9 lapu — 5, 11 Ježiš.
III. — I. Pesrai obredne A. 4877, 4878, 4879.
75
4877.
(Iz Št. Ju rij a na
Ura je prišla do noći, Sveto nebo odprt' stoji,
V njem se Marija veseli.
Z enoj rudečoj rožicoj, 5 In z enoj zlatoj jabelkoj, In z enoj zlatoj jabelkoj.
Bla je pred solncem vtrgana,
V dar je Mariji vtalana,
V dar je Mariji vtalana.
južni železnici.)
10 Kdo jo je vtrgal? — Angeljci So jo Mariji vtalali, So jo Mariji vtalali.
Kdo jo je žegnal? — Večni
Bog, Oče, Sin in sveti Duh, 15 Oče, Sin in sveti Duh!
Kdor bo to pesem iz srca pel, Da b* se v nebesih veselil, Da b' se v nebesih veselil!
4878.
(Štajerska.)
Prva vura te noči, Jezoš je obeča k nam priti: S preluboj divicoj Marijoj, S svojoj predragoj materjoj.
5 Kod sta oneja hodila, Rože začele razcvetati; Roža rumena, droben cvet, Marija je plčla venček lep.
Marija je plela venček lep, 10 Jezoši na glavo devala,
15
Jezoš je mali ali je svet, Zred njim pa mi stoji ves
zvolen svet.
Jezoš je zbodjen v desno
stran, Krv pa mu teče ze svetih ran : Za Jezošom krv, pred Je-
zošom krv, Jezošova mantra, smiluj se
ti nam!
4879.
(Prekmurska.)
E n a vura ta nouči, 5 Svejti Ivan pride k nam
Druga vura po nouči: S svojoj dragoj materjov
Angelje lepć pojć, In z divicov Marijov,
Rožice drobno cvet6: S svojim sinom Jezušom.
. . , . ,
4877. Zapisala Zinka Kavčičeva; pela Tereza PustivŠek. — Iz zbirke Z. Kavčičeve.
4878. Zapisa/ V. K. ' — Iz VO. VIII. g, kjer je v v. 2. je in ves v. 9. pozneje precrtan. Vrazjo je prepisa/ vnovič v VO. XV III. A. str. 13—14 z $-jem pred r-om in temi predrugačbami, ne g/ede na nag/aske: 2] Jezoš obeča priti k nam — 3, 4Z — 6 zečele — 7 rćmena. — Prepis v VO. XIV. 7 a se /oči od ravnokar navedenega samo v tem: 6 začele.
4879. Zapisa/ Stanko Vraz; pe/a Eva Rajzarka, »luteranska S/ovenka iz Djerečovacah na Prekmurskom«. — Iz VO. VIII. 18, kjer je namesto 5. verza bi/o pisano najprej JezoŠa je obećala * K nam i priti. Vraz jo je prepisa! vnovič v VO. XV lit. A. str. 3, 9 * temi predrugačbami: 3, 4 w u, 12] V tičice drobno pojd, * Roužice lejpo cveto — 5, 13] Svieta Ivana — 6, 14] Z svojov dragov čeriov. — 7, 15 in 8, 16] Z lubov divicov Marijov, * Ž njenim sinom JiezoŠom. — Prepis v VO. XIV. 21 a se popolnoma strm ja s tem napos/ed ome- njenim.
74 IH« — !• Pesmi obredne A. 4874, 4875, 4876.
4874.
(Iz Kanala.)
Prva ura te noči, 5 K' je pred soncem trgana, Ko se Marija veseli Marij* devici šenkana,
Z eno zlato jabčico, K na Sveti gori je kronana.
Z eno rudečo rožico,
Ta košček se Še 11 krat ponovi, pa s tem razločkom, da se 1. beseda spreminja. Ko se drugo krat ponavlja, se reče: Druga. .. itd.
4875-
(Iz Hudojužne.)
Perva je ura te noči, Katera ta krancel prav derži
Ko se Marija zveseli 10 Se v nebesih veseli;
Z eno rudečo gajtrožo, Katera ta krancel ne derži,
Kir je pred solncem tergana. Na dnu pekla gori.
5 Angelci so jo tergali Jezus je vsmiljenga serca,
Mariji so jo šenkali. Kar ga prosmo, vse nam da.
Marija je krancel spletala 15 Mi ga pros'mo za svet' raj Dekličem ga je šenkala. Jezus, Marija nam ga daj !
4876.
(Iz Bolca?)
Prva ura te noči, Sveto trojico hvalijo.
K' se Marija veseli. 5 Ježus nas vabi za sebć
Anhelci ljepo pojejo, Horta, horta v svete nebć!
Tako se poje dalje, premenivši samo prvo besedo v Druga, Tretja, itd. do Šesta (ura). Potem se nadaljuje tako:
Sedma ura te noči, 10 Devico Marijo kronajo,
K* se Marija veseli. Jezus nas vabi za sebć
Anhelci ljepo pojejo, Horta, horta v svete nebo !
Nadaljuje se, premenivši samo prvo besedo v Osma, Deveta itd. do Dvanajsta.
4874. Zapisal Janez Ko kosar. — Iz njegove zbirke.
4875. Zapisal Janez Kokosa r. — Iz njegove zbirke. Pesem pojo zdaj, kadar pri mrličih bde ali varnjejo (vahtajo).
4876. Zapisal Matija Majar. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil MikloŠiČ. Da bi bil ta zapis iz Bolca, kakor zatrjuje Majar, po jeziku ni zelo mogoče, ker je v njem preveč koroščine. »Tudi sem jo slišal u Bohinju na Krajn- skim in u 6. Kanaanu na Koroškim.« Najbrž imamo torej pred sabo koroško varijanto. — Prepis v VO. XIV. 24, kjer je prav tako označena kot bolska, pa se pristavlja, da jo je zapisovavec slišal ražen v že omenjenih krajih luat v Koboridu (Koloridah!) na GoriŠkem in na Zilji in da ima *napčv vario Ičp«, se loči ne glede na naglaske, od zgoranjega natiska v tem: 1, 7 te noči] u noći
— 2, 8 Ki. — Prepis v MR. 336 se loči, ne glede' na naglaske, v tem: 3, 9 lepo.
— Majar je na tisni l pesem kot » Koroško iz spodnje ro žiške doline«) v svojem »Slavjanu* III. (1875) 160 s temi razlikami od zgoranjega natiska, ne glede' na naglaske: 1, 7 te] u — 3, 9 lapu — 5, u Ježiš.
III. — I. Pesmi obredne A. 4877, 4878, 4879.
75
4877.
(Iz Št. Ju rij a na južni železnici.)
Ura je prišla do noći, Sveto nebo odprt* stoji,
V njem se Marija veseli.
Z enoj rudečoj rožicoj, 5 In z enoj zlatoj jabelkoj, In z enoj zlatoj jabelkoj.
Bla je pred solncem vtrgana,
V dar je Mariji vtalana,
V dar je Mariji vtalana.
10 Kdo jo je vtrgal? — Angeljci So jo Mariji vtalali, So jo Mariji vtalali.
Kdo jo je žegnal? — Večni
Bog, Oče, Sin in sveti Duh, 15 Oče, Sin in sveti Duh!
Kdor bo to pesem iz srca pel, Da b' se v nebesih veselil, Da b' se v nebesih veselil!
4878.
(Štajerska.)
Prva vura te noči, Jezoš je obeča k nam priti: S preluboj divicoj Marijoj, S svojoj predragoj materjoj.
5 Kod sta oneja hodila, Rože začele razcvetati; Roža rumena, droben cvet, Marija je plčla venček lep.
Marija je plela venček lep, 10 Jezoši na glavo devala,
15
Jezoš je mali ali je svet, Zred njim pa mi stoji ves
zvolen svet.
Jezoš je zbodjen v desno
stran, Krv pa mu teče ze svetih ran : Za Jezošom krv, pred Je-
zošom krv, Jezošova mantra, smiluj se
ti nam!
4879.
(Prekmurska.)
E n a viira ta nouči, 5 Svejti Ivan pride k nam
Druga viira po nouči: S svojoj dragoj materjov
Angelje lepć pojć, In z divicov Marijov,
Rožice drobno cvetč: S svojim sinom JezuŠom.
4877. Zapisala Zinka Kavčičeva; pela Tereza Pusti všek. — Iz zbirke Z. KavčiČeve.
4878. Zapisa/ V. K. — Iz VO. VIII. o, kjer je v v. 2. je in ves v. 9. pozneje precrtan, Vrazjo je prepisa/ vnovič v vO. XVIII. A. str. 13—14 z k-jem pred r-om in temi predrugačbami, ne glede na nag/aske: 2] Jezoš obeča priti k nam — 3, 4 Z — 6 zečele — 7 rćmena. — Prepis v VO. XIV. 7 a se /oči od ravnokar naiiedenega samo v tem: 6 začele.
4879. Zapisa/ Stanko Vraz; pela Eva Rajzarka, »luteranska Slovenka iz Djerečovacah na Prčkmurskom«. — Iz VO. VIII. 18 , kjer je namesto 5. verza bi/o pisano naiprej Jezoša je obećala * K nam i priti. Vraz jo je prepisa! vnovič v VO. XVII t. A. str. 3, 9 y temi predrugačbami: 3, 4 in 11, 12] V tičice drobno poj6, * Roužice lejpo cvet6 — 5, 13] Svieta Ivana — 6, 14] Z svojov dragov čeriov. — 7, 15 in 8, 16] Z liibov divicov Marijov, * Ž njenim sinom JiezoŠom. — Prepis v VO. XIV. 21 a se popolnoma sinu ja s tem naposled ome- njenim.
76
III. — I. Pesmi obredne A. 4880, 4881.
Druga viira ta noući, Svejti Ivan pride k nam
ioTretja viira po nouči: S svojov dragov materjov
Angelje lepd poj6, - 15 I z divicov Marijov,
Rožice drobno cvetč: S svojim sinom Jezušom.
Poslč toga pšva se tretja i četvarta ura, [Četvarta i peta] tjak do desete sa svi mi slovami Što za njimi slčde.
Svitaj se, svitaj, beli dan.«
4880.
(Iz slovenjebistriške okolice.)
Svitaj se, svitaj se, beli dan, Da bi prišel naš Jezus skor
k nam Z rožoj Marijoj precartanoj, Svojoj preljuboj materjoj !
5 Tičice po luftu letajo, Niže se na vej'ce vsedajo, Žvrgolijo pesem jutranjo, Nam pa dobro jutro vošijo.
Kožice po travnikih rastejo, 10 Z juternoj rosoj se zmivljejo.
Milo se oziraj, oj solnčice, Da bi nam še jutre po lepše
bio.
Ribice po morji plavajo, Bliže se kraja spravljajo, 15 Povzdigujejo kvišku glavice, Tako da bi nas pozdravljale.
Angeljci v nebesih pojejo, Jezusa, Marijo hvalijo, Hvalimo jih tudi tukaj mi, 20 Da bi enkrat ž njim pastirci
bli.
4881.
(Od Sv. Andreja pod Oljsko goro.)
Svitaj, svitaj, beli dan, Ko je prišel Jezus k nam S svojoj ljuboj materjoj, Devico Marijoj.
5 Svitaj, svitaj, beli dan, Ko je prišel Jezus k nam. Petelinčki zjutraj zgodaj
vstajajo, O belem dnevi se radujejo.
Svitaj, svitaj, beli dan, 10 Ko je prišel Jezus k nam. Tičke zgodaj prepevajo, K' se belega dneva veselijo.
Svitaj, svitaj, beli dan, Ko je prišel Jezus k nam. 15 Ribce na suho glavce pola- gao, K' se belega dneva veselijo.
Svitaj, svitaj, beli dan, Ko je prišel Jezus k nam. Mežnarji zgodaj prezvanjajo, 20 K* se belega dneva veselijo.
Svitaj, svitaj, beli dan, Ko je prišel Jezus k nam. Rožice po travniku cvetejo, Glavce gor vzdigujejo, 25 K* se belega dneva veselijo.
4880. Zapisal dr. J. VoŠnjak. — Iz *Besedmka* L (i86g). 60.
4881. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotrrika.
III. — I. Pesmi obredne A. 4882, 4S83, 4S84.
77
4882.
(Iz Motnika.)
Svitej se, svitej, beli dan, Puol bo pa pršu sam Jezus
h nam Z svojo preljubo materjo, Z ljubo devico Marijo.
5 Tićice po luftu letejo, Nisko na drevce se usedajo. In se veselijo beliga dne, Jezusa, Marijo časte. —
Svitej se, svitej, beli dan, 10 Puol bo pa pršu sam Jezus
h nam
Z svojo preljubo materjo, Z ljubo devico Marijo.
Ribice po morju plavajo, Glavce na suho polagajo, 15 Nam dobro jutro vošijo, Jezusa, Marijo vse časti. —
Svitej se, svitej, beli dan, Puol bo pa pršu sam Jezus
h nam, Z svojo preljubo materjo, 20 Z ljubo devico Marijo.
4883.
(Iz Ihana.)
20
Deli. se, deh>, bel'B dan, 15 H^nam bo pa pdršu Ježi>š
sam Iz sojo presveto materjo, Z rožo Marijo cartano.
5 TičicB po luffB letajo, Na niske drevca sedajo: De b'B biv že skori bel'B dan, De b'B h nam paršu Jež-Bš
sam Iz sojo presveto materjo, 10 Z rožo Marijo cartano!
Ribice po morj'B pvavajo, 2 5 Na suh' gvavcć pokvadajo: De b'B biv že skori bel'B dan, De dt» h nam paršu Ježtš
sam
Iz sojo presveto materjo, Z rožo Marijo cartano!
Mežnar že beh> dan zvani, Ker se bel'ga dneva veseli: De b'B biv že skori bel'B dan, De bi> h nam paršu Jež'BŠ
sam Iz sojo presveto materjo, Z rožo Marijo cartano!
Kol'kor bolnikov na svet* leži, Vsak se bel'ga dneva veseli: De b'B biv že skori bel'B dan, De b'B h nam paršu Jež-BŠ
sam Iz sojo presveto materjo, Z rožo Marijo cartano !
4884.
(Iz Krope.)
Sveti se, sveti, beli dan, K nam bo prišel Jezus sam Z rožo Marijo cartano In s to nebesko družino.
5 Furmani po cesti furajo In se belega dneva vesele. Sveti se, sveti, beli dan, K nam bo pa prišel Jezus sam.
4882. Zapisa/ GaŠpar Križni k. — Iz njegovcga rokopisa.
4883 Zapisa l Anton Breznik; pel Smolajdrov oče. — Iz Breznikove zbirke II. ŠL 75.
4884. Zapisat Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB, jj6. Namestu v* 3. je pač po pomoli pisano Z rožam' Marijo farbano.
78
III. — I. Pesmi obredne A. 4885, 4886.
Tički po zraku letajo 10 In se belega dneva veselć.
Sveti se, sveti, beli dan, K nam bo paprišel Jezus sam !
4885.
(Iz Zabukovja.)
ezus sam, ezus sam
Se svjeti, svjeti bjeli dan, K nam bo pršu ^ K nam bo pršu [
S svojo presveto materjo, 5 S rožo Marijo cartano, S rožo Marijo cartano.
Tićice po luftu letajo, Doli na vejce sedajo, Se bjelega dneva vesel6. -
10 Se svjeti, svjeti bjeli dan, K nam bo pršu K nam bo pršu
S svojo presveto materjo, S rožo Marijo cartano, 15 S rožo Marijo cartano.
Ribice v morji plavajo, Glavice na suh' pokladajo, Se bjelega dneva veselo. —
ezus sam, ezus sam
ezus sam, ezus sam
Se svjeti, svjeti bjeli dan, 20 K nam bo pršu ^ K nam bo pršu
S svojo presveto materjo, S rožo Marijo cartano, S rožo Marijo cartano.
25 Petelinčiki ljepo spivlajo, Se bjelega dneva veselo, Se bjelega dneva veseld. -
Se svjeti, svjeti bjeli dan, K nam bo pršu 30 K nam bo pršu
S svojo presveto materjo, S rožo Marijo cartano, S rožo Marijo cartano.
Angelci po nebesih shajajo, 35 Rožo Marijo cjerajo, Rožo Marijo cjerajo.
ezus sam, ezus sam
Cjerej jo, cjerej, večni Buh, Buh Oče, Sin in sveti Duh, Buh Oče, Sin in sveti Duh!
4886.
(Dolenjska.)
Svejtli se, svetli, oh beli dan, De bode peršu Jezus k nam S svojo prelubo materjo, Z rožo Marijo cartano! 5 Petelinčki zgudej lepo pojo, Kir se belga dneva veseljo.
Svejtli se, s vitli beli dan, De bode peršu Jezus k nam S svojo prelubo materjo, 10 Z rožo Marijo cartano ! Ribce po morju plavaje, Glavce na suhu pokladaje, Kir se belga dneva veselje.
4885. Zapisal Mat. Majar. — Jz njegovega rokopisa, ki ga je hranil MikloŠič. »Tndi znana v SolČavi na Stajerskem.« Majarjcv prepis v AIR. jj? se /oči od zgoranjega natiska v tem: 1, 10, 19, 28] Svitaj se, svitaj bčli dan — 2, 3, ii, 12, 20, 21, 29, 30 peršol — 7 lufti lčtajo — 9, 18, 27 bčlega . . . veselo — 16 mćrji — 35, 36 cčrajo — 57 Cčrej . . cčrej — 37, 38, 39 Bog.
4886. Zapisal Andrej Fajdiga. — Iz njegove okoli 1834. Zeta pisane pcsmarice, ki mi jo je v porabo poslal Fr. Levec.
III.— I. Pesmt obredne A. 4887, 4888, 4889. 79
Svejtli se, svetli, oh beli dan, Svejtli se, svetli, oh beli dan,
15 Da bode peršu Jezus k nam De bode peršu Jezus k nam
S svojo prelubo materjo, S svojo preljubo materjo
Z rožo Marijo cartano! Z rožo Marijo cartano!
Tićce po luftu letaje 25 Angelci po nebesah špancirajo,
In na niske veće sedaje, Rožo Marijo cirajo.
20 Kir se belga dneva veselje. Ciraj jo, cirej, večni Buh,
Buh Oća, Sin in sveti Duh! •
4887.
(Iz Suhorja.)
Sveti se, sveti, beli dan, Ven na suho izhajajo:
Da bode prišel Jezus k nam ! Ker se veselijo belga dne. Tičice po lufti letajo, I5 Sveti se> sveti> beli dan>
Na nizke drvesa sedajo, Da bode ri§d Je2us k nam ,
5 Ker se veselijo bel ga dne. Rož , ce po travnikih cvetejo>
Sveti se, sveti, beli dan, Ter se veselijo belga dne.
Da bode prišel Jezus k nam Sveti se> sveti> bdi dan>
S svojo sveto materjo, 2Q Da bode pr i še l Jezus k nam!
Preljubo Devico Marijo ! Angeljci po nebesih špancirajo
10 Sveti se, sveti, beli dan, Ter Marijo cirajo.
Da bode prišel Jezus k nam ! Ciraj jo, ciraj, večni Bog,
Ribce po morju plavajo, Bratec, pomagaj tebi Bog!
4888.
(Iz Hudojužne.)
Svet nam, svet nam, beli dan, Ribce v morju plavajo,
K nam bo prišel Jezus sam 10 Na suho glavico pokladajo, Z njegovo presveto materjo, K* se belga dneva vesele, Z rožo Marijo cartano. K' se belga dneva veselć.
5 Tičce v luftu letajo, Zahvaljen bodi večni Bog,
Na nizke vejce se obsedajo, Bog Oče, Sin in sveti Duh,
K' se belega dneva veselć, 15 So tri peršone, en sam Bog, K* se belega dneva veselć. So tri peršone, en sam Bog.
4889.
(Iz Cerkna.)
Marija gre do belga dne, Oj sveti, sveti beli dan,
V naročji nese
V naročji nese
ezusa, 5 K nam bo pa prišel Jezus
ezusa. sam,
4887. Zapisa/ Anton Zloga r. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica.
4888. Zapisa/ Ja ne z Kokosa r. — Iz njegove zbirke. Prva strofa se po- navlja za vsemi drugimi.
4889. Zapisat Janez Kokosa r. — Iz njegove zbirke. Verzi 4 — 9 se po- nav/jajo za vsako stro/o.
80
III. — I. Pesmi obredne A. 4890, 4891.
K nam boprišel Jezus sam: S svojo preljubo materjo, Z rožo Marijo cartano, Z rožo Marijo cartano!
10 Oj mežnar že sveto jutro
zvoni, K' se belga dneva veseli, K' se belga dneva veseli.
Tičce v luftu letajo, Nizko na vejce obsedajo, 15 K* se belga dneva vesele.
Oj ribice v morju plavajo, Glavce na suho pokladajo, K* se bel'ga dneva vesele.
Angelci v nebesih hodijo, 20 Rožo Marijo kronajo, Rožo Marijo kronajo.
Oj kronaj, kronaj, večni Bog, Bog Oče, Sin in sveti Duh, Bog Oče, Sin in sveti Duh!
4890.
(Z Grahova
Petelinčki beli dan pojć, Ker se beFga dneva veselć. 10 Mežnar beli dan zvoni, Ker se bel'ga dneva veseli.
5 Svćt' se' svćt se, beli dan, K nam bo pa prišel Jezus sam S svojo preljubo materjo, -
Z Marijo rožo cartano.
.)
Ribce v morij plavajo,
Na suho glavo vkladajo.
Tfčice v luftu letajo,
Na nizke drevce obsedajo.
Angeljc* po nebesih se spre-
hajajo, Marijo rožo cirajo: Ciraj, ciraj, večni Bog, Bog Oče, Sin in Sv. Duh!
4891.
(Iz poljanske doline na
Petelinčki lepo pojejo, Se belga dneva troštajo: Da bi že bil skoraj beli dan, 20 Da bi prišel Jezus doli k nam 5 Sč svojo presveto materjo, Z rožo Marijo cartano!
Ptičce v zraku letajo, Na nizke vej'ce sedajo, 2 e
Se belga dneva troštajo: 10 Da bi že bil skoraj beli dan, Da bi prišel Jezus doli k nam Sč svojo presveto materjo, Z rožo Marijo cartano!
Ribce po morji plavajo, 15 Glavce na suh pokladajo, Se belga dneva troštajo: Da bi že bil skoraj beli dan,
30
Gorenjskem.)
Da bi prišel Jezus doli k nam Sć svojo presveto materjo, Z rožo Marijo cartano!
Duše v vicah vpijejo, Se belga dneva troštajo: Da bi že bil skoraj beli dan, Da bi prišel Jezus doli k nam Sč svojo presveto materjo, Z rožo Marijo cartano!
Angelci po nebesih španci-
rajo, Z rožam' Marijo kinčajo. Kinčaj jo,kinčajjo, večniBog, Oče, Sin in sveti Duh, Kinčaj jo, kinčaj jo, večni Bog, Oče, Sin in sveti Duh!
4890. Zapisal Anton Crv. — Iz njegove zbirke A. 12.
4891. Zapisal Janez Ferlan. — Iz njegove zbirke L
III. — I. Pesmi obredne A. 4892, 4893, 4894.
81
4892.
(Iz Tunjic.)
Petelinčki lepo pojo,
Ker se bel'ga dneva vesele. Sveti se, sveti, beli dan, Skoraj bo prišel Jezus k
nam S svojo presveto materjo, Rožo Marijo cartano.
Tičice po lufV letajo, Na v'soke drevca sedajo.
Rib'ce po morju plavajo, 10 Na suho glavce pokladajo.
Angeljc po nebes'špancerajo, Rožo Marijo cerajo, Cera jo sam Bog, Bog oče, Sin in sv. Duh!
4893-
(Iz Podzemlja.)
Petelinčki lepo poj ej o, K' se veselijo bel'mu dne. Dćlaj se, dćlaj, beli dan, Bo prišel ljubi Jezus k nam 5SČ svojo sveto materjo, Ljubo devico Marijo.
Ptič'ce po zraku letajo,
Na vejice se vsedajo,
K' se veselijo bel'mu dne.
10 Rib'ce po vodi plavajo, Na suho glav'ce podavajo.
Angeljci v nebesih rajajo, Marijo devico pozdravljajo, Vse jo pozdravlja: večni Bog, 15 Oče, Sin in sveti Duh.
4894.
(Z Višnje gore.)
Tički po luftu letajo, Se na nizko drevje vsedajo; Žvrgolijo pesem jutranjo, Nam pa dobro jutro voščijo.
5 Ribce pa po morju plavajo, In na suho glavce pokladajo, Kakor da bi nas pozdravljale In pa dobro jutro voščile.
Rožce pa po polju rastejo 10 In se v jutranji ros' umivajo, Da bi nam jutro bolj olepšale In razveselile nam srce.
Prišel bo tišti strašni sodni
dan, Takrat bo ves svetrazdjan; 15 Angelj božji zatrobental bo, K oštri sodbi božji klical bo.
489a. Zapisa/ France Francetov. — Iz njegove zbirke /. //. 62. Verzi $ — 6 se ponavlfajo tudi po 2. in 3. strofi.
4893. Zapisat Janko Barlč. — Iz *SIov. Vcćernic* XLV. 114.
4894. Zapisat Alojzij Kralj. — Iz njegove zbirke I. št. /j.
6
82 III. — I. Pesmi obredne A. 4895, 4896.
4895-
(Od Frama.)
Pčtelinci lčpo prepčvaJQ, Ribice po morju preplavajo,
Od bčlega dneva praviJQ, Glavice na stran polagaJQ,
Ker se veseliJQ bčlega dne, Ker se veseliJQ bčlega dne,
Bčlega dnć, ker uže solnce 20 Bčlega dne, ko uže solnce
gor gre. gor gr?.
5 Po tem pa bQ prišel bčli dan, Po tem bQ pa prišel bčli dan,
Ker bo prišel Jezus k nam Ker bo prišel Jezus k nam
S svojq ljubQ materJQ, S svojq ljubQ materjQ,
LjubQ dČvicQ MariJQ. LjubQ devicQ MariJQ.
Ptičice lčpo prepčvaJQ, 25 Rožice lčpo precvČtaJQ,
10 Od bčlega dneva praviJQ, No s$ proti solncu obračaJQ.
Ker s§ veseliJQ bčlega dne, No s§ veselijQ bčlega dne,
Bčlega dne, ko uže solnce Bčlega dne, ko uže solnce
gor gre. gor gre.
SvČti nam, svčti, oj bčli dan, Svčti nam, svčti, oj bčli dan,
Po tem pa bQ prišel Jezus 30 Potem bQ pa prišel Jezus k
k nam nam
15 S svojq ljubQ materJQ, S svojq ljubQ materJQ,
LjubQ dčvicQ MarijQ. LjubQ dčvicQ MariJQ.
»Pojmo, pojmo v Jeruzalem!«
4896.
(Iz Vrtojbe.)
Petelinčki lepo pojejo, In kraljestva božjega!
Mi dobro voljo delajo, 15 Tam mužje darujejo
Se veselijo bel'ga dnč. 'no lepo rožco gartrožo.
De bi se storil beli dan, Ta ni nobena gartroža,
5 De bi prišel Jezus k nam Ta je Marija cartana.
S svojo ljubo materjo,
Jez'sovo družbo cartano! Le pojmo, pojmo vRuzalem,
Ona je njegova (mati) bla, 20 Ki je polen veselja
Ker je rodila Jezusa, In kraljestva božjega!
10 Tega kralja nebeškiga, Tam ženč darujejo
Zveličarja cel'ga sveta. ' n ° lepo rožo lilijo.
T • t-» 1 To ni nobena lilija,
Le pojmo, pojmo v Ruzalem, Ta je Marija vsm J njenai
Ki je polen veselja J J J
4895. Zapisa/ Oroslav Caf. — Iz CO. II. 141. V v. 5. in 13. je pisano dčn ; ker je pozncje zapisovavec v v. 21, in 2g. sam zapisat dan, sem tudi na prvem mestu postavit dan. Rima kaže, da je prišta pesem od Slovencev, ki iz- govarjajo a za povdarjeni polglasnik.
Opomnja. Nckaj s to in s pre/šnjimi pesnimi podobnih verzov nahajamo tudi v Št. 1390.
4896. Neznanega zapisovavca. —-Iz* GoriŠkega letnika« 1864 str. 222 — 223, kjer je 7' v. 19. tiskano napak: Le pojmo v Ruzalem, v v. 35. nam. deklati, (= dekle'ta) pak dekla. * •
III. — I. Pesmi obredne A. 4897, 4898.
83
Le pojmo, pojmo vRuzalem, Ki je polen veselja In kraJjestva božjega! Tam fanti daru j ej o 30 'no lepo rožo rožmarin. Ta ni nobeden rožmarin, Ta je Jezus, Mariin sin.
Le pojmo, pojmo v Ruzalem,
Ki je polen veselja 35 In kraljestva božjega!
Tam deklati darujejo
Lepo rožo, krancelj zlat.
Marija ga je spletala,
Dekličem ga je šenkala. 40 Ktera ta krancelj obdrži,
V nebesih ji že luč gori.
4897.
(Gor. Vitojba.)
Petelinćki l^po pQJ*je, Z nu l^pu rQžu liliju.
Se veselije b^leya dn§. Ta ni ob§na lilija,
D« bi pršu b$li dan, Ta je Marija usmiljena.
O d« bi pršu Jezus h nam 25 Pa j m0> p , jmo v j fruza i em ,
5 Se svcjju ljubu materju, Sez Mariju cart«nu! Ta je gvišna scya mati bla, Nam je rQdila Jezusa, T^a kralja neb^ške/a, 10 Zveličarja c^l^a sveta.
Pejmo, pejmo v Jeruzalem, Kjer je puhen veselja In kraljestva božj^a! Sami mužje darujeje 15 Z nu l§pu tqžu yartrožu. Ta ni ob$na /artroza, Ta je Marija brez madeža.
Pejmo, pejmo v Jeruzalem, Kjer je puhen veselja 20 In kraljestva božj^a! Same žene darujeje
Kjer je puhen veselja, In kraljestva božje/a ! Sami fantje darujeje Z nu l§pu rQžu rožmarin. 30 Ta ni obiden rožmarin, Ta je Jezus, Marijin Sin.
Pejmo, pejmo v Jeruzalem, Kjer je puhen veselja In kraljestva božj^a!
35 Same dekl^t« darujeje,
Z nu l§pu tqžu — krancel zlat. Ta ni obiden krancel zlat, Ta je Jezusu miljen brat. Marija 7a je spletala,
40 Dekl^tom 7a je šenkala. Dekl^tom krancel l§po stoji, Š$ l^pši v nebesih luč gori.
4898.
(Od Grgarja.)
Pejmo, pejmo v Jeruzalem, Pejmo, pejmo v Jeruzalem,
Ker je potihen veselja In kraljestva božjega! Tam možje darujejo 5 Za to lćpo gartrožo. Ta ni nobena gartroža, Marija je brez madeža.
Ker je potihen veselja 10 In kraljestva božjega! Tam ženć darujejo Za to lepo lilijo. Ta ni nobena lilija, Marija je brez madeža.
4897. Zapisa/ Jožef Cejan; pda Beta Kolačarica. — Iz Cejanove zbirke IV. št. 8. Znamenja a, §, e, Q so pač nekoliko nejasno rabljena.
4898. Zapisat Mat ej Trnove c. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica, str. 38—39.
G*
84
III. — I. Pesmi obredne A. 4899, 4900.
15 Pejmo, pejmo v Jeruzalem, Ker je potihen veselja In kraljestva božjega! Tam fantje darujejo Za ta lćpi rožmarin.
20 To ni nobeden rožmarin, To Ježoš je, Marijin sin.
Pejmo, pejmo v Jeruzalem, Ker je pofihen veselja In kraljestva božjega! 25 Tam dekelce darujejo Za ti lepi šapft zlat: Marija ga je spletala. Ga je deklet'cem šenkala.
15
4899.
(Iz Predvorske
Pejm6, pejmć v Jeruzalem, Tam čćr možje darujejo Pod jeno bćwo Utajo! To ni vobčna Utaja, 5 To je Marija c&rtana.
Pejmć, pejmć v Jerćzalem, Tam čer ženć dartijejo Poh jeno rdćčo gdrtrožo! To nf vobčna gdrtroža, 10 To je Marija cartana.
Pejmd, pejmd v Jeruzalem, Tam Čćr fantfn* dartijejo
20
fare.)
Poh zćlem»m rožmarinom! To nf vobčd'Mi rožmarin, To je JežT»š, Marfjtn sfn.
Pejmd, pejmo v Jenizalem, Tam čćr deklič' darujejo Poh jen^m zvvatem kran-
ciljnam! Marija ga je spletovva, D^kličam ga j' obćtowa; K*l ta kranc%lj zvbstć držf, V nebi. j'B vćčna wtič gori.
49OO.
(Kranjska iz Zabukovja.)
Pejmo, pejmo v Jeruzalem, Tam k je povhno veselja Inoj kralestva božjega!
Možam tam darujejo 5 Sprelepo rudečo gartrožo, Sprelepo rudečo gartrožo.
To ni nobena gartroža, To je le roža Mariina, To je le roža Mariina. —
10 Pejmo, pejmo v Jeruzalem, Tam k je povhno veselja Inoj kralestva božjega!
Ženam tam darujejo Sprelepo belo lilijo, 15 Sprelepo belo lilijo.
To ni nobena lilija, To je le roža Mariina, To je le roža Mariina. —
Pejmo, pejmo v Jeruzalem, 20 Tam k je povno veselja Inoj kraljestva božjega!
FantiČam tam darujejo Sprelepi zeleni rožmarin, Sprelepi zeleni rožmarin.
25 To ni nobeden rožmarin, To je Jezus, Marijin sin, To je Jezus, Marijin sin. —
Pejmo, pejmo v Jeruzalem, Tam k je povhno veselja 30 Inoj kralestva božjega!
4899. Zapisa/ M. Valjavec. — Iz Kresa IV. (1884) 388.
4900. Zapisa/ Mat. Maj ar. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hrani/ Afik/oŠić. Po/e se tudi na -»Gomi/skem u Stajerju*.
III. — I. Pesmi obredne A. 4901, 4902, 4903.
85
Dekletam tam darujejo Sprelepi zeleni krancelček, Sprelepi zeleni krancelček.
Krancel je lepo zapleden, 35 Verh pa zlato pozlaćen, Verh pa zlato pozlaćen.
Marija ga je spletala, Deklićam ga je šenkala, DekliĆam ga je šenkala.
40 Ktera krancelćek prov obdrži, i že v nebesih luč gori, i že v nebesih luč gori!
4901.
(Iz Ihana )
Pejmć, pejmć v J'Brćzalem! Tam sć možji danij'LJo Z j£m>m zelćnim rožmari,
nam. To ni nobćdn rćžmarin, 5 To jd J%ziš, Marijan sin.
Pejmć, pejmć v Jeruzalem! Tam sć %bi\6 darujijo Z jdno bevo litajo. To ni nobćna litaja, 10 To jd rožd Marijana.
Pejmć, pejmć v Jeruzalem! Tam s6 fantji daruj%jo Z jano rdečo g&vtr&žo. To nf nobćna gavtrBŽa, 15 To j& Marija cartana.
Pejmć, pejmć v Jirtizalem! Tam sć vtročič' dartij'LJo Z janxm rdćČ%m pušxlčkam. To nišo nobćn' v&tročfč', 20 To so n'Bbćšk'L £jngT»lčki.
4902.
(Z Grahova na Tolm.)
Pejmo mi v Jeruzalem ! Tam je polhno veselja In kralj estva božjega. Tam Bogu darujejo 5 Z eno belo lilijo: To ni 'bedna lilija, To j' Marija rožen cvet!
Pejmo, pejmo v Jeruzalem! Tam je polhno veselja 10 In kralj estva božjega. Tam Bogu darujejo
Z en'm rudečim gartrežem
To ni 'beden gartrež,
To je Marija brez madeža.
15 Pejmo mi v Jeruzalem! Tam Bogu darujejo Z enim lepim kranceljnom : Marija ga je spletala, Ga j* dekletam šenkala:
20 Tišti, ki ji lepo v rok&h
stoji, Tišti v nebesih luč gorf.
4903-
(Z Gorjanskega na Krasu.)
Pćjmd, pćjmd v Jeruzalem! 5 Tdmkšj možje darujejo Tam je polhno veseljd, Lepo rožo lilijo;
Tam je polhno veselja. To ni obena lilija,
Ino kraljćstva božjega: To je Marija vsmiljena!
4901. Za piša l Anton Breznik; povedala Štučkova Neža. — Iz Brez- nikove zbirke IV. št. 4g.
4902. Zapisa/ Anton Črv. — Iz njegove zbirke B. 8.
4903. Zapisa/ K. Štrekelj /. 1884 od stare Kraljice. — Iz njegove zbirke.
86
III. — I. Pesmi obredne A. 4904, 4905.
P6jm6, pćjmć v Jeruzalem!
10 Tam je polhno veseljd, Tam je polhno veselja Ino kralj ćstva bćžjega: TdmkŽLJ žćnskč darujejo To rdečo gatrožo;
15 To ni obena gatroža, To je Marija vsmiljena!
Pćjmd, pćjmć v Jeruzalem! Tam je polhno veseljd, Tam je polhno veselja 20 Ino kraljćstva bćžjega:
T&mk&j f&ntjč darujejo Lepo rožo rožmarin; To ni obeden rožmarin, To je Jezus, Marijin sin!
25 Pćjmč, pćjm6 v Jeruzalem! Tam je polhno veseljd, Tam je polhno veselja Ino kraljćstva božjega: TdmkŽLj deklćta dariijejo
30 To lepo rožo krancelj zlat; To ni obeden krancelj zlat, To \je Jezus, Marijin sadi
20
4904.
(Iz Št. Andreža pri
Pejmo v Jeruzalem, Kjer je puhen veselja In kralj estva božjega, Kjer sami mužje daruvaju 5 Nu lepu rožu rožmarin! Ta ni obeden rožmarin, Jezus je, Marijin sin.
Pejmo v Jeruzalem, Kjer je puhen veselja 10 In kralj estva božjega, Kjer sami fantje daruvaju Nu lepu rožu gartrožu! Ta ni obena roža gartroža, Je Marija brez vsiga madeža.
15 Pejmo v Jeruzalem,
Kjer je puhen veselja 3°
25
Gorici.)
In kralj estva božjega, Kjer same žene daruvaju Nu lepu rožu'liliju! Ta ni obena lilija, Je lepa roža Marija.
Pejmo v Jeruzalem, Kjer je puhen veselja In kralj estva božjega, Kjer same dekleta daruvaju Nu lepu rožu, krancelj zlat, Kjer Marija ga je spletala In ga je dekletam šenkala!
O kako lepo dekletam v
r^k^h stoji, Se lepši v nebesah luč goril
4905-
(Iz ribniške doline.)
Mi smo prišli od Zelćna, Prinesli zdravje, veselja
možem : Tem darujemo Prelepo rudečo gartrožo, 5 To je roža sv. Jožefa!
Mi smo prišli od Zelena, Prinesli zdravje, veselja
žen&m : Tem darujemo 10 Prelepo belo lilijo: To ni nobena lilija, To roža je Marija!
4904. Zapisa l Jožef Cejan; pela M. Nemec-Lutman. — Iz Cejanove zbirke II Št. 12.
4S05. Zapisa l Anton Zobec. — Iz njegove zbirke I št. 24. Zelen = Jeruzalem.
III. — I. Pesmi obredne A. 4906, 4907, 4908. 87
Mi zrno prišli od Zelena, Mi smo prišli od Zelena,
Prinesli zdravje veselja 20 Smo prinesli zdravje veselja
fantom : dekličem :
15 Tem darujemo Tem darujemo
Prelep zelen rožmarin: Prelep krancel zlat:
To ni noben rožmarin, Marija ga je spletala,
To Jezus je Marijin sin. Dekličem ga je šenkala.
25 Kdor hoče ta krancelj nositi, Mora Bogu lepć služiti; Mora imeti Čisto okć, Kakor je Čisto zlatć.
4906.
(Iz Suhorja.)
Mi smo prišli od Velenta, Tud nobena gartroža;
Prinesli smo trošt, veselje: To je Jezus Marijin sin:
Eno rudečo jabelko, Sreberna zibka, zlat locenj,
Eno lepo gartrožo. Noter se ziblje Jezus sam! 5 To ni nobena rudeča jabelka,
Darovanje. 4907.
(Z Izlak.)
Možje ji darujejo To ni obeden rožmarin,
To lepo rdečo gatrožo. To Jezus je Marijin sin.
To ni obena gatroža, Dekleta ji darujejo
To je Manja cartana. Ta ]epi beU krance i če k:
5 Žene ji darujejo, 15 Dekleta krancelne nosijo, To lepo belo lilijo. Marijo za gnado prosijo.
To ni obena lilija 0trod jj daru j ejo>
To je Manja osmilena. Ta , epi rdeči nage i če k.
Fantje ji darujejo To ni obeden nageiček,
10 Ta lepi zelen rožmarin. 20 To je nebeski ajngelček.
4908.
(Iz Podzemlja.)
Kaj borno možem šenkali? 5 Kaj borno ženam šenkali?
Eno rudečo galtrožo: Eno belo lilijo:
To ni nobena galtroža, To ni nobena lilija,
To je Jezus in Marija. To je Jezus in Marija.
4906. Zapisal Anton Zloga r. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica. S koncem primerjaj dotične verze v št. 432—435 (Jezus ziban).
4907. Zapisal F. F. Lužar. — Iz njegove zbirke I št. 35.
4908. Zapisal Ja nko Barle. — Iz njegove zbirke. Za vsako strofo se po/e: Marija, Marfja, * Prosi za nas Jezusa.
88 HL — I. Pesmi obredne A. 4909, 4910, 491 1.
Kaj borno fantom šenkali ? Kaj borno dekletom šenkali ?
10 En lep, zeleni rožmarin: En lep, rudeči nageljček:
To ni nobeden rožmarin, 15 To ni nobeden nageljček, To je Jezus, Marijin sin. To je Jezus, Marijin sin!
»Možje so se skupaj z brali.«
4909.
(Iz Motnika.)
Možje so se kupej zbrali, 5 Kdor hoče Jezusa ljubiti, Da bi Jezusa darvali; Mora Čisto srce imeti;
Darujte mu, darujte mu, Ljubmo ga, ljubmo ga,
Preljubmo Jezusu! Preljubiga Jezusa!
Pevci to pesem popevajo na: možje [kakor se zgoraj vidi], žene, fante, dekleta in na otročiČe.
4910.
(Z Oblok na Tolminskem.)
Možje so se skupaj zbrali, Dekleta so se skupaj zbrale,
Da bi Jezusa dar'vali. 10 Da bi Jezusa darvale.
Ljub'mo ga, ljubmo ga, Otročiči so se skupaj zbrali,
Spreljubga Jezusa! Da bi Jezusa dar , vali#
5 Žene so se skupaj zbrale, Ker nas je tak močno ljubil,
Da bi Jezusa darval. Vse nam dal, kar je obljubil.
Fantje so se skupaj zbrali, J 5 Svet raj nam je on zapusti!,
Da bi Jezusa dar'vali. K nam na zem, J° se ., J e
spustu.
4911.
(Iz škocjanske okolice na Dolenjskem.)
Možje so že sklenfli takć, Kdor hoče Jezusa zvesto- Da b* Jezusa ljubili zvestć: ljubit,
Ljubimo ga, ljubimo ga, Ta mora čistga srca bit':
Ljubimo ga, ljubimo ga, Ljubimo ga, ljubimo ga,
5 Ljubimo ga, Jezusa! Ljubimo ga Jezusa!
Pesem se nadaljuje tako, da se namesto prve besede v pesmi (možje) reče nadalje žene, fantje, dekleta, otroci itd. in se potcm deneta glagola skl e- nili in ljubili v pravi gramatični spol.
4909. Zapisa/ Gašpar Križnik — Iz GK. I. //. — Pesem se poje zdaj navadno pri mrličih,
49x0. Zapisa/ Janez Ko kosar; peia Mihelova Anica. — Iz Kokošarjeve zbirke, kjer je k v, 14. pripisana varijanta Sveti raj nam je obljubil. Pesem se poje zdaj navadno pri mrličih, kadar *varujejo*.
491 1. Zapisa/ Anton Zorec. — Iz njegove zbirke.
ni. — I. Pesmi obredne A. 4912, 4913, 4914. 4915.
89
»
Sredi vaši en križ stoji.«
4912.
(Z Izlak.)
Prelepa cesta oglajena, Petroško vas navajena, Sreh te vaši jen križ stoji, Poh križam rasto rojžce tri. 5 Prva rojžca Klija, Ker je Marija vsmilena. Druga rojžca gatroža,
Ker je Marija cartana, Treka rojžca rožmarin, 10 Ker je Jezus Marijin sin. Kdor bo te rojžce tri dobiv, Šarce ga bo zmer veselfv, Dokler bo živfv.
49*3-
(Iz Motnika.)
Lepa cesta vglajena, De je Marija cartana;
Petrovška vas navajena. Ta treka rožca rožmarin,
Na sred vaši pa en križ stoji, 10 De je Jezus Mari'n sin.
Pod križem pa raso rožce tri. Rasi, rasi, rožmarin
5 Ta perva rožca je lilija, In druge rožce tudi ž njim,
De je Marija vsmilena; Lepo plave, višneve,
Ta druga rožca gartroža, In bele, rudeće gartrože !
St'Bzica je ugvaji>na, Prot' hribčk% ja navajena. Na hribčk% pa jan kriš stoji, Na križ' pa vsmitan J'bžt.š
-visi.
5 Pod križam pa rasejo rož'ce
tri. Ta parva rož'ca lihbja, To ja Marija vsmilena. Ta druga rož'ca gdvtreža, To ja Marija cartana;
4914.
(Iz Ihana.)
10 Ta treka rož'ca rožmarin, To ja J'BŽ'LŠ, Marijan sin.
Marija j* rož'ce targava, Dekletam ja kranc^lne sple-
tava. J'lŽ'lš ja vtargu rožmarin, 15 Dav ga ja fantam za spomin.
J'lž'bš ja vsmilen'ga srca, Za kar ga pros'mo, vse nam
da. Prosimo ga za svetx rej, Jtž'Lš, Marija nam ga dej!
49I5-
(Iz konjiškega okraja.)
Na sred vesi en križ stoji, Ta parva rož'ca lilija,
Iz križa rast'jo rož'ce tri; 5 Ko je Marija vsmiljena: To mene veseli. To mene veseli.
49x2. Zapisal F. F. Lužar. — Iz njegove zbirke I. št. %
49x3. Zapisal GaSpar Križni k. — Iz GK. II. 35. Drugi prefiis je v GK. 1. 6, samo da tam stoji: 9 treta in da vv. 11 — 14 manjkajo.
49x4. Zapisal Anton Breznik; pela Lovrenčevka. — Iz Breznikove zbirke II. št* 60.
4915. Zapisal Iv. G. Nagi i č. — Iz *Besednika* VII (1875). 83.
90 IH« — I. Pesmi obredne A. 4916, 4917, 4918, 4919.
Ta druga rož'ca rožmarin, 10 Ta treka rož'ca roženkrat, Ko je Jezus Marijin sin: Deb' bli vnebesahvsienkrat:
To mene veseli. To mene veseli.
4916.
(Od Sv. Jurija na Ščavnici.)
Na sredi vesi en križ stoji, 5 Ta prva roža gatroža, Z ardečoj farboj farbani. Marija je brez madeža.
Okoli križa ograd je, Ta druga roža lilija,
Tri rože so nasajene. Marija je prećista vsa.
Ta tretja roža rožmarin, 10 Jezus je Marijin sin.
4917.
(Iz Podzemlja.)
Stoji mi, stoji cestica, To je Marija usmiljena; Oj cestica ugldjena, Druga je rož'ca galtroža, V belo vas navijena. To je Marija žalostna; Na sred' vaši pa križ stoji, 10 Tretja je rož'ca rožmarin, 5 Pod križem lepe rož'ce tri. To je Marijin premili sin. Prva je rož'ca lilija,
4918.
(Iz Podzemlja.)
Lepo je cesta uglajena, To je Marija brez madeža.
Ćez to vas navajena. Druga rož'ca je leti
Na sred vaši križ stoji, Lepa rudeča galtroža,
Okol križa rož'ce tri. 10 To je Marija usmiljena. 5 Prva rož'ca je letd Tretja rož'ca rožmarin,
Lepa rož'ca lilija, To je Marijin preljubi sin.
Marijin sin — rožmarin.
4919.
(S Pohorja.)
Prelepa cesta uglajena, Juhć, juhć, veselo je —
V šmarsko vas navajena: Veselo je moje srce!
4916. Zapisat ]oie£ Kranjc; narekovala FrančiŠka Vrbnjak. — Iz Krajn- čeve zbirke.
4917. Zapisat Janko Barle. — Iz *Slov. Večernic* XLV. 114*
4918. Zapisat Janko Barle (1889), peta stara Katarina. — Iz zbirke Bartetove.
Opomnja. S tem in nastopnim naslovom primerjaj tudi naslov »K temu letu novemu* med novoletnimi kolednicamu
4919. Zapisat Filip Miklavec. — Iz njegove zbirke I. Št. 52. Verz 3. in 4. se ponavljata za vsako strofo. Zapisovavec pripominja: » Približno enako pesem prinesli so — cigani (?) nekoć s Koroškega, samo da je imela to-le obliko:
Prvo vrstico skopala bom — lepo,
In rožice sejala bom — lepo! To se je ponavljalo pri vsakej kitici, kar je posebej Še krasna melodija kaj pri- jetno napravila.« (Prim, spoaaj št. 4922.).
III. — I. Pesmi obredne A. 4920, 4921, 4922.
91
5 Pri cesti stoji garteljček, V njem pa rastejo rožice.
Ta prva rožea lilija, Ker je Marija usmiljena.
Ta druga roža gartroža, 10 Ker je Marija cartana.
Ta tretka roža rožmarin, Ker Jezus je Marijin sin.
Ta šterta roža nageljček, Kar so nebeski angeljčki.
15 Ta peta roža je mar'jon, Ker Jezus je Marijin tron.
Vse te rožee bom vkup pobral, Mariji v čast jih bom dar' val.
4920.
(Iz podj unske doline.)
Lepa je cesta vglajena, Na farsko ves navajena. Ćešena si, Marija ti, Vsa polna milosti!
5 Na sred vaši en križ stoji, S križa rastejo rožice tri.
Prva rožica lilija,
Ko je Marija vsmilena.
Druga rožica gartroža, 10 Ko je Marija cartana.
Tretja rožica je marjon, Ko je v nebesih Marijin tron.
Četrta rožica rožmarin,
Ko je v nebesih Marijin sin.
15. Peta rožica najgelček, To je nebeski angeljček.
15
4921.
(Od Prama
Lčpa je roža najgelnov cvčt: Angeli sq jq tčrgali No sq fantičom šenkali. To pa ni nijeden nagelnov
cvčt, 5 To so nebeski angeli.
Lčpa je roža roženkraut: Angeli sq jq tčrgali, No sq fantičom šenkali. To pa ni nijeden roženkraut, 10 To je sam troštar sv§ti Duh.
Lepa je roža rožmarin: Angeli sq jq tčrgali,
20
No sq fantičom šenkali. To pa ni nobeden rožmarin, To je le Jezus, Marijin sin.
Lepa je roža gartroža: Angeli sq jq tčrgali, No sq fantičom davali. To pa ni nijedna gartroža, To je Marija dčvica.
Marija gr$ v sv§to nebo, Ona nas vabi za sodq; Kteri Marijo prav ččsti, Ona ga nikolj ne zapusti.
4922.
(Od Sv. Ane na Krembergu.)
Enogredicoskopalabom,lebom, Rasi, rasi, najgeljček, Si rožic nasadila bom: Najgeljček je angeljček!
4920. Zapisat Blaže Rane. — Iz njegove zbirke št. iq. Verz 3. in 4. se po- navljata za vsako strofo. Vprvotnem zapisu se povsod piše ČeŠčena in rož'ce, rozea.
492 1 . Zapisat Oroslav Caf. — Iz CO. II. str. gj.
4922. Zapisat Janko Šlebinger. — Iz njegove zbirke I. str. 44 — 4$. V vsaki stro/i se v petju ponavlja zadnja vrsta.
92 III.— I. Pesmi obredne A. 4923, 4924.
5 Drugo gredico skopala bom, Rasi, rasi, rožmarin,
le bom, Rožmarin, Marijin sin!
Si rožic nasadila bom: -
Rasi, rasi, majaron, Strto gredico skopala bom,
Majaron, nebeski tron! # ' e bom,
- , . , Si rožic nasadila bom:
Tretjo gredico skopala bom, 15 Rasi> rasi> mija>
e . v . -.. } G bom ' Lilija nedolžnega!
10 Si rozic nasadila bom:
4923-
(Od Sv. Antona v Slov. gor.)
Gredico kopala bom lepo, Rasti, rasti, majeron,
lepo, Majeron — Marijin tron.
Rožce nanj' sadila bom lepo IO Rasti> rastij rožen kra't,
. . ? an J 0: Roženkra't — Marijin sad.
Rasti, rasti, rožmarin, J
Rožmarin — Marijin sin, Rasti, rasti, gatroža,
5 Rožmarin — Marijin sin. Z meno bodeš rajžala.
Rasti, rasti, najgeljček, Rasti, rasti, penica,
Najgelček ti angeljček. 15 Jezusova ženica.
Rasti, rasti, lilija, Roža si Marijina!
Vrtić z rožicami nasajen. A.
4924.
(Od Hrenovic.)
Bog daj dobro jutro, deklič 10 Plave, rudeče, višnjave,
mlad! Nobene rožce lepši ni,
Mi smo prišli k tebi les, Koker lepa rož'ca Anica.
Mi hočmo sveto pesem peti Anica mi je krancel 8pletala
Od Jezusa in Manje Jezušu ^ lav0 devala
5 In od rojstva božjiga, Vsdej pomagaj nam> Anica>
In tud od leta noviga. Da pridem0j kamer je šla
Tam stoji polje, polje ravno, Marija:
Na polji je pa včrtič ograjen, Gor v svet nebeski raj, Poun je rožic nasajen: Bog ga nam vsim daj!
4923. Zapisat Jože TuŠak. — Iz njegove zbirke; prvi dve začetni vrstici se pojeta jednako pred vsako kitico, zadnja vsake kitice pa se ponavlja.
4924. Zaptsa/E. K(orytko?). — Iz VO. V. 28. Za Anica (v. to,, jj., 15.) je pač pomotoma ali preprisovavec Vraz ali zapisovavec sam pisal Ania. Pesem
- 'e natisnjena v SPKN. I. 11—12 s temi razlikami, ne glede" na na glasna zna-
menja in apostrofe: 2 les) sem — 3 čmo — 5 In od) Od — 6 In tud] In — 7 polje, polje] polje — 8 vertic — 9 Polno — 10 višnjeve — 12] Kakor je lepa Anica
— 13] Anfca mi je venec spletala — 14 Jezusu — 15 Anica — 16] De pridemo, kjer je Marija — 19 To t' — 20 TeV — 22 zdravlje] zdravje in — 23 prelepo
— 25, 26 hočmo — 26 priporočit' — 27 ljub' dvici] in devici — 27 Mari i —
III. — I. Pcsmi obredne A. 4925. 93
Tota je pesem spojena 25 Mi se hoćemo od tebe potočit,
20 Tebi, dekliču mladimu, Bogu te hoćemo perporočit,
Na tvoje lepo poštenje, Bogu, ljub* dvici Mariji.
Bog ti dej zdravlje, veselje!
_ _. . . Per tebi ostani sveti Duh,
Mi te lepo prosimo z nam > jde večni Boh ,
Eniga daru bozjiga.
Vrtić z rožicami nasajen. B.
4925-
(Koroška.)
Oh Marija, hartelć ti, 25 V hartelni raste hartroža,
Povhena si milosti, V hartelni raste hartroža,
Nezračane hnade cveto Še ljepši si ti Marija,
Vun iz tabe. Oh Marija!
5 Hartelč je ljepo ohrajan, Buh Oča te je vsadiv,
Hartelć je ljepo ohrajan, 30 Svet Duh je hortnar biv, Z dišećemi rožcami obsajan, 5? ž J l , sin . J . e Z tabe scvetiv > Oh Marija! 0h Man J a -
, T , A . . x ,.,.. Horej v nebesah sediš,
V hartelni raste hbja, Rn J miyost nam dcHš
10 V hartelni raste hlija, In za nas hrješniče skerbiš
Z ljepam imenam Manja, Qh Marija ,
O Manja! J
Duše pa v vicah vpijajo,
V hartelni raste rožmarin, £> uše pa v yj ca h vpijajo,
V hartelni raste rožmarin, Marijo na pomuč kličajo:
15 Se ljepši je, Marija, tvoj sin, 40 h Marija!
Oh Marija.
Marija, pomaj, pomaj,
V hartelni raste ljep marjon, Marija, pomaj, pomaj
V hartelni raste ljep marjon, Vsem vjernim dušam v sveti Še ljepši je, Marija, tvoj tron, raj,
20 Oh Marija! Oh Marija!
V hartelni rastejo nahelci, 45 Marija, stegni svojo roko
V hartelni rastejo nahelci, No peli nas vse sebć
Še ljepši v nebesah anhelci, Med vso nebesko družino, Oh Marija! Oh Marija!
28 Pri teb' — 29 pojde . . . Buh. — Isto koledniško jedro in konec ima Mat. Ma jar v neki novoletni koiednici, ki jo je odjavi/ v » Slavjanu* 1L 109; prim. spodaj zadnjo novo/etno kolednico.
4925. Zapisat Mat. Ma jar. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil Alik/oŠiĆ. »Znana v RoŽju, pri Žili in v Žabnicah.*
A
1
94 HI. — I. Pesmi obredne A. 4926, 4927.
4926.
(Iz Gorenje Kaple na Koroškem.)
Stoji hartelč zahrajan, Marija pa v troni sedi,
S rudečo žido zaplatan, Povhen rožic nasajan. 15 ^
ežiša v krilci derži, ežiša v krilci derži.
Notre raste Klija, Vse duše za njo vpnejo,
5 Še ljepši si ti, Marija, JJanjo na pomuč k hčajo,
Še ljepši si ti Marija! Man J° na P omuč khča J°;
Oh Marija, pomaj, pomaj
Notre raste rožmarin, 2 o Vsam vjernam dušam v sveti
Še ljepši je, Marija, tvoj sin, ra j f
Še ljepši je, Marija, tvoj sin! Vsam vjernam dušam v sveti
10 Notre raste ljep marjon,
Še ljepši je, Marija, tvoj tron, Keder bo živlenja krej, Še ljepši je, Marija, tvoj tron! Pelji nas u sveti rej,
Pelji nas u sveti rej!
Iz keliha so zrastle tri rožice. A.
4927.
(Benečanska.)
Pred svetim votarjam svet Na zlatim stoliću je nasajen,
kelih stoji, Z rudečo židjoj prekrižen.
Unkej rastejo rožice tri.
4926. Zapisa/ Mat. Maj ar. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil MiklošiČ. »Znana ludi v Solčavi na Stajarskem.* Po tem rokopisu je pesem natisnjena v SIov. Bčeli II 1 (18 51) 58 — 59, toda s temi razlikami: 8, 9, 11, 12 Marija, tvoj] Marijin — 14, 15 Jezusa v krili — 17, 18 kličejo — 20, 21 Vsam vjernan] Vjernam — 22 Kedar . . . kraj — 22, 24 v . . . raj. — Pesem je prepisal Majar tudi v AIR. 341 (*KoroŠka iz RoŠja«) s temi predrugačbami, ne glede' na g za spirantistični g (ki ga Majar v zgoranjem natisku piše s h) na 6 za je in na naglaske: 1 Stoji] Tam stoji — 2 Z — 14, 15 v krili — 17, 18 pomoć — 20, 21] Vsam vjernam] Vćrnam — 23 Kadar . . . kraj — 23, 24 Peli . . . v . . . raj. Pesem je natisnil Majar v svojem *Slavianu« III. (1875J 12$ s temi prememdami, nabosled omenjene ga prepisa ne glede na je za 6: 3^ Pouhen —
15 Ježuša. — Natisnil jo je tudi Scheinigg v NPKS. št. 83 (iz Železne Kaple in Ziljskega) ?> modernizirani slovenŠČini* Za drugo strofo je vtaknjena ta-le: Notre rastejo nageljni, * Še lepši so nebeski angelji. Na navedenem mestu sta v Scheiniggu natisnjeni (pač kot začetek, ne pa . kot varijanta prvih dveh kitic) še ti strofi (primerjaj spo da f svatbene pesmi):
Na rajžo se bom jaz podal. Za roke ga bom jaz prijel,
Jezusa bom za varha zbral. Ga bom kuŠnil in objel.
Melodijo iz ziljske doline glej pri Kuhaču /. št. 105.
4927. Zapisal Mat. Majar. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je^ hranil Miklošič. Drugi verz vsake strofe se ponavlja. *Jaz sem slišal peti u St. Petru na Venecianskem, u Bolti nju in u Cerklah na Krajnskim y v v Št. Aancianuna Ko- roškim, u Starem trgu, v Braslovčah in u Gomilskim na Stajerskem. V St. Petru na Venecianskem je ta pesmica prav cerkvena in se poje po povzdigovanju.* Prepis v VO. XI V l . 23 se loci, ne glede' na naglaske v tem: 3 stolicu — 4 židjoj]
III. — I. Pesmi obredne A. 4928.
95
5 Perva rožica je leta: Oj rumena všeničica:
Per svetej maši jo nucajo Za samo sveto hostijo.
Ani jo povzihujejo, 10 Ludje se perklonjujejo.
Druha rožca je leta: Ljuba vinenska tertica:
Per svetej maši jo nucajo Za samo sveto rešnjo kri.
15 Ani jo povzihujejo, Ludje se perklonjujejo :
To je pravi živi Buh,
Ki nas je resu od nadluh.
Treća rožica je leta: 20 Ljuba devica Marija:
Je rodila Ježuša, Tega krala nebeškaha;
V sreberno zibco ha položila, Z zlatom je pozlatjena.
25 Marija je zibala Ježuša, Tega kralja nebeškaha.
Ježuš je majhen, pa je svet,
V rokah deržf vesojen svet.
Ježuš je st varu zemjo an
nebjo, 30 Človeku dav dušo an telo.
Ježuš je vsmijeneha serca, Kar ha prosimo, vse nam da !
Iz keliha so zrastle tri rožice. B.
4928.
(Štajerska od hrvaŠke meje.)
Leži, leži polje, Dogo no široko. Sredi polja stoji Jedno tenko drevce. 5 Ono drevce dela Jedno hladno senco. V oni senci stoji Jedna lepa miza. Miza je pokrita 10 Jednim belim ruhom. Na ruhu mi stoji Jeden zlati kelih.
Ž njega so mi zrasle Tri rože rumene.
15 Prva mi je roža: Otec Bog nebeski. Druga mi je roža Jezuš Nazarenski. Treta mi je roža
20 Jožef no Marija, Jožef no Marija: Meni sonce šija Zimi no poleti Sem širokem sveti.
židjoj je] — 10 rožica — 12 Ljuba] Ki je — 17 Buh — 18] Ki nas rčši od nadluh — 19 r6žica — 20 Luba — 22, 26] Teha krala nebeškeha — 24 po«, zlaćena — 29 nebju — 30 dao. — Majarjev prepis v AIR. 363 f» Benatska*) se loči od našega natiska, ne glede' na naglaske in na g za spirantični g (h), v tem: 3 stoliću je] stoliću — 4 žido — n rožica — 12 Ljuba] Ki je — 14 rćŠnjo
— 17 Bog — 18 rčšol . . . nadlog — 19 Tretja — 20 Luba — 22, 26 Krala — 24 pozlaćena — 25 Marija je] Marija — 29 stvarol . . nebo. Majar je natisnil pesem v svojem r » Slavjanu* III. (18 j$) 2j t kjerjo je krstil za »Benatsko iz TerČeta«. Ta natisek se loči od našega, ne glede na naglaske, v tem: 3 stoliću je] stoliću
— 12 Ljuba] Ki je — 14 rješnjo — 17 B6h — 18 rješu . . nadlćh — 20 Luba
— 22, 26 Krala nebeškeha — 24 pozlaćena — 25 Marija je] Marija — 28 svjet
— 31 usmijeneha.
4928. Zapisal M. Valja vec. — Iz »Slov. Glasnika* III (18 $q) gj.
96
III. — I. Pesmi obredne A. 4929, 4930.
Iz keliha so zrastle tri rožice. C.
4929.
(Od Cerovca.)
10 Tri rumene rože. Perva mi je roža Vse žitno polje. Druga mi je roža Vse vinske gore.
15 Tretja mi je roža Sveto rešno telo, Ki de nas pelalo Gor v sveto nebo.
Stoji, stoji lipa, Lipa zelena; Pod njoj stoji miza, Miza kamena. 5 Na mizo pokrita Bela ruhica. Na ruhi pa stoji Lepi zlati kelh. Ž njega pa so zrasle