Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
| Objavili dediči avtorskih pravic
|
Počivaš. Čakaš. Hlad te krije
in zimsko sonce te oblije
le kratek čas, ko nizko sije,
ne da potrebne energije.
Ti čakaš, da prispejo dnevi,
ko krajši senčni so odsevi,
ko pride sveti Valentin,
ki ključ ima do korenin.
Takrat se zdrami skrita sila,
ki v zemlji svojo moč je pila,
takrat napneš se in vzbrstiš,
v pomlad se toplo prebudiš.
V belini dneva beli cvet,
ves breg je v cvetni sneg odet;
čebele v panju zašumijo,
zvečer omamljene zaspijo.
Čez mesec, dva sad zažari,
na peclju češnja se rdeči:
kdo nje sladkosti se upre,
ko v briški sadovnjak prispe?
