Od zlate kobile

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Slovenske pripovedke iz Motnika
Od zlate kobile.
Gašpar Križnik
Spisano: Tjaša Jelnikar
Izdano: (COBISS)
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt



Jenkert je jemu an voče tri sine, je jemu pa ano mejhno birtšaft. Je jemu pa prov ano velko nivo; celo nivo proso asjano. Puotlej pa naj pret pošle tega najstarejga sina; prav: pejd pogledat po njiv, kaj delajo, de je tako pomandran. Pa gre; je pa šev; ga je blo pa strah. Je šev pa na sosedovo parno leč. Puotlej pa zjutrej vstane in gre damu. Prav voče: kaj skej vidu? Je reku: neč. Ta drug dan reče srednemu sinu: pejd ti na nivo pogledat kaj delajo, de je tako pomandran. Ga je blo pa spet strah. Je šev pa na svenak leč. Drug dan vstane in gre damu. Ga spet voče opraša: kaj skej vidu? On je reku: neč. Puotlej ta trek dan zvečer ta nar mlajega sina pošle. On je pa kar šev na nivo, ga ni blo neč strah. Puolej pa parleti ena zlata kobila preko njem, jo je pa kar ujev. Tista kobila je pa znala govorit. Je pa rekla: jest bom dva žebeta mela, jenga tako lepga, zlatga; jenga pa tako gerdiga, kumerniga, suhiga, črniga in shujšaniga, de bo vas za neč. Je rekla tista zlata kobila; pa morš ta gerdiga glih tako rat met ko ta zlatga. Ta černiga ne smeš nikol prodat, ta zlatga pa žiher. Puolej jih je pa na sejm gnov, je pa ta zlatga predav. Puol ga je pa prosu tist gospod služt, prav: pejd h men služt! Puotlej je pa šev z nim slušt. Zjutrej je pa reku tist gospod: Zdej morš ti mene use obogat, kar ti bom reku: Puotlej je pa reku: ti morš men parstan pernest, ko sem ga pred sedem letom u murji zgubil. Je pa jokat začev. Pride u štalo, prav tist čarn konj : kaj ti je pa, da se jokaš? Puol je pa reku: gospod je men reku po tist parstan jet u murje, ko sem ga pred sedmim letom zgubil. Puol pa prav tist konj: kar na me sed, pa bova šla, sta pa šla. Kader ga je do murja parnesu, je pa reku: zdej ti to bod, ga bom že jest parnesu. Puotlej sta pa šla nezaj h gospod puol sta ga pa gospod dala. Puol je pa reku gospod: zdej morš pa ti men takga tiča pernesti, de ga še nikol nisem vidu. Te dva sta pa spet šla kar skrivej po njega. Puol mo ga je tista kobila dobila. Mo ga je parnesu. Puol gospod je pa reku: jas iz tebe ne morem neč naredit, zdej pa le pejd po svet. Puol je pa un šov po svet, jas pa domu.