Od vodnih činžev

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Od vodnih činžev
Mihael Ambrož
Podpisano z Ambrož.
Spisano: Kmetijske in rokodelske novice, let. 8, št. 8 (20.2.1850)
Viri: [1]
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Po ministerskim ukazu od 12. septembra 1849 (§. 5. čerka b) nehajo brez odškodovanja vodni činži in tlaka za ribštvo.

Vodni činži so se odrajtovali v denarjih ali pa v blagu večídel zató, de so grajšine kake jezove ali druge naprave pri vodah narejale in popravljale. Take naredbe in popravljanja bodo prihodnjič ali soseske same ali pa tisti poskerbeli, kteri jih potrebujejo; zató tedej ne bo treba grajšin odškodovati za opravila, za ktére ne bodo nič več skerbeti imele. Ako je do zdaj morebiti kak mlinar grajšini zavoljo tega vsako léto kaj žita, posebno zmes (Mühlgemische) zató odrajtoval, kér mu je morebiti grajšina jez ali kakšno drugo povodno napravo popravljala ali pa saj za take potrebe les dajala, kamnje na svoji zemlji lomiti pripustila i. t. d., takó to odrajtvilo neha brez plačila; zraven pa tudi neha dozdajna dolžnost grajšine. Tolikanj več morajo pa jenjati brez odškodovanja take davšine pod iménam vodnih činžev, za ktere grajšine morebiti že več let nobeniga opravka niso spolnovale.

Te davšine imajo v urbarjih različne iména – namreč: vodni činži (Wasserzinse), činž in mostovina (Zins und Brückenrecht), plačilo za kašte (Entschädigung über aufgestellte Wasserkästen), brodovína (Ueberfuhrsgebühren) i. t. d. – Na te iména in primke je treba dobro paziti, de se bodo pri distriktnih komisijah, ktere bodo z vsakim kmetam posebno obrajtovanje narejale, takó na znanje dale, kakor so v rektifikatorjih zapisane. Rektifikatorji so bili dokončani okoli léta 1756, in od tega časa se je morebiti že kaj prekerstilo in po spremenenju iména svojo izvirno lastnost zgubilo; to pa ni prav, zakaj take pravice se ne smejo samovoljno prenarediti in tedaj tudi ne v druge iména spreoberniti. Zatorej naj se poslužijo vsi kmetovavci dobriga sveta, de naj skerbno poišejo svoje stare bukvice, v ktere so se jim nekdaj plačila za gruntne gospóske zamerkovale; v takih bukvicah so zapisane perve iména.

Med imenovanimi opravili moramo od mostovíne in brodovíne nekaj posebniga govoriti, de se kaka pomota ne pritakne. Le tiste mostovíne bi imele nehati brez odškodovanja, ktere se kakor urbarska davšina od takih mostov dajejo, ktere so soseske in kantonske ali pa cesarske kase narejale in popravljale. To vsaki sam že lahko prevdari, de odškodovanje ne gré za take dolžnosti, kterih grajšine ne opravljajo. V nekterih krajih so rektificirane mostnice, ali plohi, ki so jih podložni grajšinam dajali; to je gotovo za tó, kér so grajšine kake mostove narejale. Ako je pa ta njih dolžnost s časam minula, takó tudi odpade odrajtvilo brez odškodovanja. Drugač je pa pri tistih mostéh, ktere so grajšine iz svojih lastnih denarjev naredile in de so za to od vikših gospósk pravico dobile, mostovino po tarifi pobirati. Take tarife se imajo takó dolgo odrajtovati, dokler veljajo. Če pa ima kdo kakšno posebno spotikovanje polajšanja tarife tirjati, naj se spodobno oglasi pri postavnih gospóskah, in pravíca se mu bo storila, če mu gré.

Brodovíne so se v tistih krajih odrajtovale, v kterih so se mogli ljudje čez vodo voziti na ladjah ali v čolnih, ktere so grajšine narejale in popravljale. Take brodovíne so se večidel na léto s žitam odpravljale, in so tudi v mnogih krajih rektificirane, ako ravno ne izvirajo iz zavéze podložtva, ampak so le plačila za brodnarstvo.

Po novih ustavnih postavah imajo vsi prebivavci deželá enake pravice; postava ne čisla visokosti stanú in tudi ne imenitnosti človéka, ampak vsaki ima odperto pot, za podeljenje pravíce tega ali uniga rokodelstva prositi, in vse predpravice (Vorrechte) imajo nehati. Brodnarija je rokodelsko opravilo in zamore tudi drugím ljudem podeljena biti, ki nimajo grajšin. Kér bi se tedej znalo primeriti, de bi ravno v tistim kraju, kjer dandanašnji kaka grajšina brodnarijo opravlja, tudi še kak drug človek od gosposke pravico zadobil, ladjo ali čoln napraviti in takó ljudi za plačilo prepeljavati, takó se že samo razodeva, de take brodovíne ne morejo biti prištete tistim urbarskim davšinam, ktere so po pričijočih postavah odpravljene. Tega pa tudi ne moremo terjati, de bi kdo ljudí zastonj prepeljaval; kdor se bo hotel čez vodo voziti, bo plačeval na eno ali drugo vižo.

Ambrož.