Od te ferdamane duše

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti

1.

Poslušájte Kristjáni
Kaj vam jest sedej povem,
Na bodte toku zaspáni
Dapovéjte vsem ludem:
Od te ferdamámane duše
Kaj san glas iz pekla spuša
Dobru ga zamérkajte.
Od te ferdámane &c.

2.

Aube jest duša nasréčna
Kir sem grešnu živéla
Me je ta pravíca večna
Obsodíla, prekléla.
De morem v' peklo goréti,
Ner veči martre terpéti
Ferdámana vékoma. De &c.

3.

Jezik moj na more zreči
Vašim mislam se na zdi
Kaj marter v' peklenski peči
Nam večnu na prej stoji,
Vse martre na letim svetu
Če jih hočte vkupej vzeti
Ta ner manši je per nas.
Vse &c.

4.

Kulku taužent pak je marter
Tam kir prebívamo
Tamkej so želézni gartri
Kir mi kehe imamo:
Neč na pomága jokanje
Tudi neč to klagvanje
Gorje nam je vékoma.
Neč &c.

5.

Počútki mojga živóta
Vselej so grešni bili
Dapernášali sromóto
Vśe lušte dapovníli:
Aube zdei je za nie djanu
Zelu v'pekov zakopáni
V'sredo te žerjávice.
Aube &c.

6.

Jest namórem vam povédat
Kai terpe moje oči,
Vselej so otéle gledat
Te nespodóbne reči:
Zdej morjo žalóstne biti
Kerváve solze tožíti
To bode na vékomaj.
Zdej &c.

7.

Všesa rade poslušále
Opravlánje teh ludi
Nihdar neč niso stimále
Za glas Božjih bésedi,
Koku hudu pak bo djalu
Kir se jim bode šrajalu
Joh nu væ na vékoma.
Koku &c.

8.

Jezik moj nu moje usta
Čast bližnim doli rekle
Bodi čas posta, al pusta
Vselej prežréšnu jedle:
Zdej me vejstni čerov bode
Kir jest nimam kaple vode
Večno lákoto terpim.
Zdej &c.

9.

Jest sem roke preveč stegov
Na pravíco pozábov,
Na ptuje blagu zaségov
Bogástvo na kop grabov:
Kaj nuza cev svet dobíti
Svojo dušo pak zgubíti
Na te vse večne čase.
Kaj &c.

10.

Sem otov perje sredíti
Od vekíke oferti
Celu sem otov zletéti
Od te posvétne časti:
Mojga cila nisem zadov
Ampak pre globóku padov
V' to večnu ferdámanje.
Mojga &c.

11.

Prekléti naglávni grehi
Prekleta žleht naváda
Kir men v' peklénski kehi
Tulkaj marter nakláda:
Al vejstni čerov deréči
Me ner več martra nu peče
Kir sem jest Boga zgubov.
Al vejstni &c.

12.

Večnu sem jest Boga zgubov
Na bom vživov mílosti
Dušo nu telu pogúbov
Po moje namárnosti:
Doklèr se nisem spokórov
Bom v' peklenskim ognu gorov
Ner veči martre terpov.
Dokler &c.

13.

Vendèr martre bi enkrat zašle
Kir bi večnost na bila,
Ta ner veči martra pak je
Knihdar na bo meníla:
O večnost sila prestrášna
Kir nihdar ni martre prazna,
Večnost ner veči martra.
O večnost &c.

14.

Prekléti tedej továrši
Zapelávi hudíči,
Moje starši inu mlajši
Krivi moje dušíci:
Prekléta duša nu telu
Kir bo večnu vkop gorélu
Preklétu vse z' mano vred.
Prekléta &c.

15.

Zdej ste slíšali strašni glas
Te Ferdámane duše
Koku kovne na večni čas
Zabston klagvánje spuša
Zavóla svoje pregréhe
Je peršla v' peklénske kehe
Ven je ni pomágat več.
Zavóla &c.

16.

Debi zanjo vsi mášniki
Mašváli nu molíli,
Tudi debi vsi svetníki
Zanjo Boga prosíli:
Vender be Pravíca Večna
Nihdar te duše nasréčne
Ven s'pekla na spustíla.
Vender &c.

17.

Toku bodi človik moder
Doklèr se na svetu živ,
De na prideš v' pekov noter
Na bodi ničéser kriv;
Če se kriv, delej pokúro
Dokler imaš čas nu uro
Božjo milost zadobit.
Če se kriv &c.