Od slovenskih napisov na pismih

Od slovenskih napisov na pismih Matevž Ravnikar Poženčan

Spisano:	Kmetijske in rokodelske novice, let. 7, št. 35 (29.8.1849)
Viri:	[1]
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Če hočemo Slovenci zares Slovenci biti, moramo tudi v pismih med sabo slovenšino rabiti. Takó se bomo materniga jezika navadili, de nam bo v vsim gladko tekel.

V ta namén pa moram nekaj opomniti.

Slovenski dajavni ali tretji sklon (dritte Endung) pri imenih napise na pismih ptujcam in včasih nekoliko še clo Slovencam nerazumevne napravi, in se tudi lepo ne podá. Ko bi bilo, postavim, napisano: „Spoštovanimu Blažu Šmetu, kmetu“ , bi ptujic to viditi vprašal: kdo se Šmetu piše? Dalej bi tudi vsak Slovenec ne bil v stanu vediti: ali se ta kmet piše Šme ali Šmet. V nemškim, v francozkim in laškim je ta reč laglej, kér se dajavni sklon le po predstavljenim členu poznamova, postavim v nemškim Dem, v francozkim A ali à in ravno tako v laškim A ali a spredej stoji, sicer pa kerstno imé in perimek nespremenjena ostaneta. V latinskim je navada samo kerstno imé na koncu pregibati. De bi slovenski napisi v ptujih deželah umevniši bili, si bo nekteri morebiti mislil, pa samo kerstna iména v njih sklanjajmo, in recimo postavim: „Blažu Šme“; pa to je zoper slovenšino, kér vselej v pogovoru in pisanji sicer iména in perimke sklanjamo. Kdo drugi bo morebiti rekel, pa pišimo postavim, Blažu Šme-tu, Majer-ju, Pucelj-nu, Kalister-u ali Kalistr-u, Gogalja-u, Reš-u. To bi bila pa reč, ki sicer ni v navadi, in ktere bi bilo neznano viditi, kakor bi v latinskim stalo Cicero-ni, Faber-o ali v nemškim dem Herr-n. Jez mislim in svetujem, če drugi to poterdite, de bi iména pri napisih v imenovavnim sklonu stavili, postavim: Spoštovani Blaž Šme, kmet. Tu bi se spredaj podrazumele besede. „Naj prejme to pismo“, če bi se te besede že pisale ali ne; saj se tudi v nemškim podrazume „abzugeben, ali gehört dem.“ Besede nemškim enaciga poména se podrazumejo v francozkim, v laškim in latinskim. Per vradnih pismih se zgor postavi imé vradništva, ktero je pismo pisalo; tù naj bi se v slovenskim vselej predstavila besedica „Od“.

Postavim: Od Mengoške soseske.
(Naj prejme)
Mnogospoštovana Kamniška mestna srenja.
ali
Mnogospoštovana mestna srenja v Kamniku.

Kar tiče iména krajev, mest in vasi, so bolj znane kot iména oseb; kamur je torej pismo namenjeno, to bi se moglo, kakor je sicer navada, v kazaven sklon staviti. Nektere teh imén so Nemci od Slovencov še clo v kazavnim sklonu sprejeli, postavim v Selcah, v Cerkljah. Nemce so v ti reči tudi Francozi posnemali, ko so bili na Slovenskim gospodarji.

To je moj svèt, ako pa vam večimu delu Slovencov ni všeč, naj pa pri starim ostane.¹

Poženčan.

1) Pri odpravilstvu Novíc se je že večkrat ta napaka tretjiga sklona v napisih očitno pokazala. Tudi po naših mislih bi bil pervi sklon nar pripravniši. Vredništvo.