Od pravde

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Od pravde
Urban Jarnik
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Tí šentana pravda, kaj dnarjov koštá!
Sim spraznil žé mošno, pa vunder ne zda:
Sim zmolzil vse krave, lih kar jih imam,
Sim znosil vso maslo žé v doktarjov hram.

Kotíče prejiskal sim tudi žé vse,
Ní zlata, ní srebra, en bankovc je še,
Kaj hočem jaz srótej na slédnje začet'?
Zgubím moje hlače še z kajžico vred.

Al prídem prav zgoda do doktarskih vrat,
K' bi mogel doma se podati na mlat,
Tak' najdem zaprte, kér méstni še spo,
Potrkam en mal', me pa z vodo polô.

Le čakaj moj srótej, da kole devet,
Da bode do čas pa kosivca nared;
Saj smetana moja njim dobro diší,
Noj tako se lohko do poldna leží.

Kanclija odpre se, jaz čakam, stojim,
Noj pravdo skoraj dokončano želím,
Pa kraja ni, konca ni, vragov papir!
Nesreča za me je vus pravdni hudir.

Kaj bova se pravdala sosed moj, Luk!
Kér mošna moja mi je dala žé vuk:
Kordajva le z lépim, ne pravdajva se,
Prijaznost je lubši, ki zlato noj vse.