Od podzemeljskih jam na Gorenskim
| Od podzemeljskih jam na Gorenskim Andrej Švegel |
Podpisano s psevdonimom Vitesl. Radonievič.
| |||||||||||||
Jame gorenske, ktere že davno skrivavcam za gnjezdo prostote služijo, zaslužijo našo pazljivost. Treba je, da se razumno brez praznih sanjarij razloží stvorjenje takih jam, da se pové, kaj se v njih najde in tako priprostimu ljudstvu odženejo prazne vére; da se nevedomost, največi sovražnica naroda, odstraní in to namreč v narodskim listu, kteri mora pogled naroda na vsaki ukaz prirode (nature) obračati, ga mu razjasniti, in po znanosti v svoji domačíi mu pogled v tujino polajšati.
Na herbtu Jelovice in Mežakle se najdejo podzemeljske jame in iz narodskih povest tudi skrivni produhi. Kako so se jame stvorile? Ni k razumljenju tega treba več kot znanosti kuharce. Kuharca vé, da vsaktera voda ni dobra za kuho in sicer zavolj tega, ker se pri urenju (varjenju) kamnena skorja na sočivju in tudi na loncu naredí. Kar se tukaj v malim godí, se godí v prirodi (naturi) v veliki meri, ravno tako pri stvorjenju takih jam. V vodi, ktero kuharce terdo vodo imenujejo, je apenéna sol, namreč dvojeogelno-kislo apno (sauerer kohlensaurer Kalk), raztopljena. Pri urenju se en del ogelca odpuši in ostane ogelno-kislo apno, (kohlensaurer Kalk), kteri se sterdi na sočivju in loncu (ponvini kamen, Kesselstein). V apenitim utvoru teh krajev se voda poserkuje in po poserkovanju in sisanju v zemlji dobí ogelc, da postane kisava ali kislina, take lastnosti, da apnénik razteče. Kadar pride taka voda na svetlo in kapati počne, se en del ogelca lahko izgubí in jedno ogelnokislo apno se uterduje v kapnike, krapele, djare, kraste. Da kisla voda pri Kamni Gorici je nasledek takih promén, je gotovo. V kakošni zvezi da stojí, bi se razsodilo iz kemijske preiskave. Razun mnogih ličnih jam nadvišuje jama na Jelovci nad kapljenkam in za Babjim Zobam, staridavni slavenski boginji zemlje: „Velka Baba“ posvečeni skali. Jama, ktero narod imenuje „svetla jama“ je dolga okol 900 čevljev, visoka 120, široka do 60 čevljev. V jami se dobijo najrazličniši kapniki in krapeli (Stalactit, Stalagmit) mnoge sostave, vlaknite (faserig), kolčkovite (stengelicht), okolkovite (concentrisch), cevkovite (pfeifenrohrartig) i. t. d. Razun kapnikov se najde raznotvorni derak (Tuff). Taki apnenka hrustali (Krystall) se dobijo in namreč hrustalevač šestečne sostave (Rhomboeder) in drugi dosti progledni, kteri zavolj lomljenja žarkov dvojni predmet dokazuje (Doppelspath).
Od živčih (žival) ni sledú. Zna biti, da bi polomljene kapnike kdo za živčne kosti imel.
Na herbtu Mažakle je snežna jama, ktera je okoli 240 čevljev dolga, do 40 čevljev visoka, 30 široka. V nji razun kapnikov, derakov skorjovitih je premnogo.
K temu utvoru spada tudi oskorjeni mah (okamnjeni mah Moosincrustat) in lahkovec (lahki kamen, Kalktuff), v kterim so različne bilja oskorjene.
Ali tudi za krasočutje dajo svetle jame uzore. Stavitelstvo, ktero ima svoje uzore na drevesih, postavim, lipe slavenske, jele nemške, vaje gerške (palme) i. t. d. dobi tukaj uzor kamenitni, hrustaloviti na slopih, slopodah (Säulenreihe) in njih podstatah (Piedestal) in glavenih (Capital), kladih (Gebälke), tramenih (Friess) krasnih.
Koliko bi si iz poznanja zemlje narod sam koristil! kako bi se okrasil! Poljodelstvo, borštnarstvo, rudarstvo, umetništvo i. t. d. bi se nad zakladi znanosti zemlje veselo uzdigovalo.
Vitesl. Radonievič.