Od oprostenja zemljiš

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Od oprostenja zemljiš
Mihael Ambrož
Podpisano z Ambrož.
Spisano: Kmetijske in rokodelske novice, let. 8, št. 15 (10.4.1850)
Viri: [1]
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Ukaz ministerstva od 13. septembra 1849, §. 5. čerka d, pravi: de vse pravice gruntnih gospósk zastran predkupovanja nehajo brez odškodovanja.

Veči del so bile te pravice pri mitnih gruntih v navadi; pa že patent 31. marca 1788 jih je overgel, kér po tem patentu grajšine niso sméle gruntov spet nazaj vzeti, kader so rodovi pomèrli, na kterih število so jim bili mitni grunti v užitek dani, ampak ône so bile zavezane, take grunte drugim prepustiti, ali – kakor se sploh govorí – kaufertne storiti.

Mitni grunti so po §. 12. ukaza 12. septembra 1849 v last sedanjim posestnikam izročeni; kakošno plačilo pa bojo gruntnim gospóskam za nje dali, bo ob kratkim od ministerstva razločeno, kér mu je Ljubljanska komisija v ti zadevi že predlog predložila.

Na dalje razloči pričijoči §. pod čerko e in f, de vse odrajtvila, ktere so podložni grajšinam zavoljo oskerbništva deželskih sodnij (Landgerichte) in zavoljo oskerbništva sodnih in politiških opravil dajali, brez odškodovanja nehajo.

Imenovani ukaz oznani v §. 5. pod čerkama e in f sledeče odrajtvila, ktere imajo brez odškodovanja nehati: tlaka, ovès in jeziki za deželsko sodno gospósko (Landgerichtsrobat, Langerichtshafer, Landgerichtszungen), kancelijski ovès (Amtshafer), sodnjiška tlaka za sodnjiške poslopja (Gerichtsrobat für die Jurisdiktionsgebäude), denar za gospóskno varstvo (obrigkeitliches Schutzgeld), denar za ogenj (Feuergeld), denar za čuvaja (Wachgeld).

Tém odrajtvilam bi imele mende tudi sledeče davšine prištete biti, kér so enake lastnosti, namrec: tlaka za prenašanje uradniških pisem in dnarjev (Bothenrobat mit Briefen und Geldern), pojezdni ovès (Pojesden oder Steuerritthaber), pojezdni denar (Pojezdengeld), denar za popotno varstvo (Skartgeld, Escortgeld)

Kér pa dozdaj vse posamesne odrajtvila vsih grajšin še niso znane, bo treba pri distriktnih komisijah na tanjko razločiti, ako ima kaka davšina svoj izvirk v imenovanih grajšinskih opravilih.

Posebno moramo opomniti od deželskih sodniških gojzdov ali borštov (Landgerichtswaldungen), v kterih so grajšine to lastíno za to imele, kér so deželsko sodnijo (Landgericht) opravljale in v njih potrebne dervá za kurjavo kancelij in kéh (arestov) dobivale; zraven tega pa so tudi podložni imeli prosto pravico do lesa.

Kér je tedaj opravilo deželske sodnije že davno nehalo, se ima tudi ta reč poravnati, kakor je pravično. To de lastnost takó imenovanih deželskih sodniških gojzdov mora biti na tanjko skazana, de se nikomur krivica ne zgodi.

Ambrož.