Od kralja Matjaža (Krajnska čbelica)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
(Preusmerjeno s strani Od kralja Matjaža (1830))
Jump to navigation Jump to search
Od lepe Vide. Od kralja Matjasha.
Zbirka Krajnska zhbeliza, 3
Od Roſhlina in Verjankota.
Viri: http://sl.wikisource.org/wiki/Kazalo:Krajnskazb1_2_3.djvu
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


˛Stôji, ſtôji meſto belo,
Zelje lépo in veſelo,
V' Zelji lipiza selena,
Tam je poſt'lja narejena,
Mehko pernize srahljane,
Belo rjuhe ſo oprane,
In blasine in odeje
˛So is drage Turſhke preje.
Tam leshí pri belem dnevi
Kralj Matjash, bolnik kraljevi;
H' lepi Bobnarzi je lasil,
Dokler ga je Bobnar ſpasil,
Ga obodel mosh ſerdíti,
De ne bo vezh sdrav morbiti.

Veſ obesan, veſ kervavi
Kralj Matjash ſeſtrizi pravi:
»Rane mi poglej ſkelezhe,
Al' ſo zherne, al' rudezhe,
Ak' rudezhe ſo,« ji rezhe,
»Naj kdo po sdravnika tezhe,
De mi grenko ſmert odverne;
Zhe ſo moje rane zherne,
˛Sestra! vezh ne bo mi bolje,
Poſhlji mi po ſveto olje.«

»Oh, do ſerza ſo ſkopane,
Zherne, bratez, tvoje rane!
Vedno, kralj, ſim te ſvarila,
Ne lotít ſe shen proſila;
˛Serzhne rane shene ptuje.«

Kralj Matjash tak' beſeduje:
»Tol'ko Bog daj sdravja meni,
De bom váſ ſhel k' lepi sheni.«

Te beſede ſhe ni 'srekel,
Pot mertvaſhki je pritekel.
Sasvon9i po Zelji zelim,
S' petimi v' svoniki belim
pe ˛Shempetru ſo svonili.
Bobnar bil je pri koſili.
Mlada Bobnarza ga praſha:
»Kdo je vmer'l, de ſe rasglaſha
Glaſ svonov po Zelji zelim,
V' Pétrovim svoniki belim
De svonóv petero poje?«
»Vem, kdo vmer'l je, ſerze moje!
Preden priſhle ſtare léta,
Kralj Matjash je ſhel is ſvéta;
T'mu pojó svonovi naſhi.«

Bobnarza takó ſe vſtraſhi,
De ji shliza 's roke pade.

Bobnar praſha shene mlade:
»Kaj t' je padla 's roke shliza?
Al' je uj'z bil, al' ſin ſtriza?
Je merlizh bil shlahte tvoje?«

»Ni merlizh bil shlahte moje,
Ni bil uj'z, ni ſin bil ſtriza;
Mi je padla 's roke shliza,
Ker ſva ſkupej ſe uzhila
Ino v' zerkev ſkup hodila.

Bonarju ſe jesa vname,
ſ' roke ojſter nosh vsame
In sabode ſvojo sheno,
Mlado sheno neſpoſhteno.
Ko je sheno ſvojo vmoril,
Tako k' hlapzu je govoril:
»Hitro, hitro hlapez sveſti!
Dalj ne ſmem oſtati v' meſti,
Obſedlaj berſh dva konjizha,
Tako hitra ko dva tizha,
En'ga sate, en'ga same,
Versi Torbizo zhes rame
In beshiva pri ti prizhi,
De me ne dobejo brizhi.«

Hlapez pravi ino rezhe:
»To mi v' glavo iti nezhe,
Béshat' 's doma savolj shene,
Savolj shene neſpoſhtene!«