Od kdaj so tatovi na svetu
| Od kdaj so tatovi na svetu Belokrajinske pripovedke Lojze Zupanc |
| |||||||||||||||
OD KDAJ SO TATOVI NA SVETU
Ko je Kristus še po zemlji hodil in sam ljudi učil, so bili ljudje dobri in ni je bilo grehote med njimi. Niti ubijalcev niti tatov takrat še ni bilo na svetu.
Pa je bila božja volja takšna, da se je bil prvi greh takrat razpasel med ljudi, ko so zavistneži obsodili Učenika na smrt in ga odpeljali na goro Golgoto, kjer so ga pribili na križ.
In rablji, ki so bili odbrani za to delo, so ponesli s seboj štiri žeblje: dva za roke in dva za noge Kristusove.
Mimo je prišel neznan možak. Zaskominalo ga je, da bi si prilastil en žebelj od tistih štirih, ki so pokraj križa ležali na tleh, pripravljeni, da jih bodo rablji zabili Kristusu v roke in v noge. Komaj je domislil, že je storil: iztegnil je roko in ukradel žebelj ter se brž odstranil.
Nihče ni opazil tatvine, le Kristusu ni ostalo ničesar prikrito. Videl je, kako je tat odnesel žebelj. S tem pa je bil Učenik za eno bolečino prikrajšan, kajti ko so mu na križu prekrižali noge, so mu v narti namesto dveh zabili le en sam žebelj.
In od takrat ima vsaka tatvina prav za prav dva pomena: dobrega in slabega, kakor takrat, ko je prvi tat storil dobro delo, ko je Kristusa odlahkotil za eno bolečino, obenem pa zabredel v greh ...
Ko je Učenik umiral v bolečinah na križu, je odpustil vsem, ki so kdaj koli grešili. Tudi prvega tatu ni preklel.
In od takrat so tatovi na svetu.