Od kdaj jedo kosci bel kruh?

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Zvonovi z Magdalenske stene Bili so trije velikani...
Od kdaj jedo kosci bel kruh?
Lojze Zupanc
Lisica in mačka
Spisano: Maja Jerančič Čuden, PolonaPolona Zrimšek
Izdano: 9763487
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Na Suhor so prisli kosci. Pridno so kosili. Za predjužnik jim je gospodinja prinesla dva hleba kruha: črnega in belega.

Belega je skrila pod rokave in jim črnega ponujala misleč: »Črnega naj prej pojedo. Sitim, jim bo belega ostajalo, tega bom sama pojedla!«

Kosci pa so videli, kako je prekanjena ženščura skrila beli hleb in dejali so: »Botra stavimo! Pojdite iz drage na brežuliak in sko­talite oba hleba v dolino. Tista, ki se bo prvi do nas prikotalil, tistega bomo prvo pojedli.

Zbala se je gospodinja, da bi ji kosci prešli in ubogala jih je. Šla je v reber in spustila oba hleba v drago. Hleba tečeta po rebri nizdol, baba pa prične na vsa usta kričati: Idi črni, teci črni, beli te bo pretekel!»

Preveč je hitel črni; razpočila se mu je skorja in zdrobil se je sredi pota. Beli pa se je srečno prikotalil v dolino; in tega so kosci pojedli. Smejali so se kosci in dražili babo: »Zgubil je črni srajčico …!«

In odtlej Suhorčani in vsi Belcrajinci postrežejo vselej koscem z belim hlebom.