Od kdaj ima sveti Peter plešo na glavi

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Od kdaj ima sveti Peter plešo na glavi
Belokrajinske pripovedke
Lojze Zupanc
Spisano: Helena Penko
Izdano: (COBISS)
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave: 50%.svg To besedilo je površno pregledano in se v njem še najdejo napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt




OD KDAJ IMA SVETI PETER PLEŠO NA GLAVI


Bil je praznik Kurentov, ko sta Kristus in sveti Peter potovala po Beli Krajini. Prišla sta pred hišo, iz katere se je razlegalo razposajeno pustno veselje.

»Ljubi sveti Peter,« je dejal Kristus. »Pojdi v hišo in poprosi za hlebček kruha, da preženeva z njim glad, ki naju grudi. Nekaj moraš dobiti, saj si lačen, da se opotekaš. Zares me skrbi, kako bova lačna nadaljevala naporno pot.«

»Pa ti, Gospod?« je vprašal sveti Peter.

»Počakal te bom pred hišo,« je odgovoril Kristus. In še je dodal z žalostnim glasom: »Bolje je, da ostanem zunaj, ker me ne mika zaiti med pustne šeme.«

Tako je sveti Peter sam potrkal na hišna vrata, vstopil med hrupno družbo razposajenih ljudi in poprosil hlebček kruha zase in za lastnega tovariša, ki ga čaka pred bajto.

»Eh, kdo bi danes, ko Pusta obhajamo, kruh jedel!« je vzkliknila gospodinja. »Tu imaš štiri krofe: zate dva in za tvojega tovariša, ki te zunaj čaka, tudi dva.«

To rekši je segla z debelo roko v pehar in mu dala štiri pustne krofe.

Zunaj v veži pa je sveti Peter skril en krof pod kriljak ter si posvaljkano pokrivalo trdno poveznil na glavo.

»Gospod, dobil sem tri krofe,« se je zlagal, ko se je približal Kristusu.

»Dobro,« je odgovoril Kristus. »Delila si bova na pol.«

In sta pojedla vsak poldrugi krof.

Pod večer pa, ko je hotel sveti Peter skrivoma pojesti še zatajeni krof in je segel z roko pod kriljak — krofa ni bilo nikjer! Pač pa je imel na glavi, na mestu, kjer mu je pod klobukom čepel skriti krof — veliko plešo!

Ves prestrašen je pogledal Kristusa. On pa se je samo rahlo nasmehnil in molčal ...

Od takrat ima sveti Peter na glavi kakor pustni krof veliko plešo.