Obisk (Andreja Borin)
| V mesto mravlja se odpravlja - OBISK Andreja Borin |
| |||||||||||
OBISK
Zgodila se je včeraj čudna reč,
Verjel sem, da se ne dogaja več.
Povem vam vse, prav nič ne bom lagal.
Bilo je zgodaj in sem pravkar vstal.
Namazal sem si kruhek z marmelado,
kot vedno srebal vročo čokolado,
kar slišim tam pred vrati hihitanje,
cmokanje in nekakšno godrnjanje.
Prisluhnem, ravno mislim že odpreti,
kar vstopi; prav, če nočete verjeti!
Kar vstopi torej - pravi velikan!
Celo prikloni se in reče: »Dober dan«.
Še vedno se kar muza, hihita,
v moj krožnik kaže, da, naravnost tja!
Oblizne si svoj prst res velikanski,
podrgne ga ob nos res gromozanski,
potem iz rok mi vzame čokolado,
kot blisk pogoltne kruhek z marmelado,
ko to opravi, vljudno reče: »Hvala«,
mi pomežikne, kot bi se poznala,
obriše usta v prt, kam bi drugam,
nato izgine. Ne sprašujte kam.
Storilca sem opisal prav podrobno.
Dodal, da prt je umazal in podobno.
Morda zato so policaji se smejali.
A kaj bi (dragi moji) vi dejali ?
Spet danes srebam vročo čokolado,
odprl sem nov kozarec z marmelado,
že res, da zgodaj je in sem zaspan,
a zdi se mi, da slišim: »Dober dan«.