Obhajila
| ← Ambra | Obhajila Ambra Tomaž Šalamun |
Breg → |
| |||||||
Novomašniki, kateheti, vrti se mi.
Imam srajčko. Prodal sem jo. Imam
kapo. V njej je za pest rozin. Je to
bela, modra kapa? Je to čaka iz
papirja? Je v njeni palubi svinec
stavka? N, se ti zareže v ramo kot
tatoo? Jaz, oče, nogo zamenjam s
stavbo. Odslužim svoje grehe v dozi.
Kaplja mi pod sviter. Vidiš, beseda,
ki si jo začel uporabljati tudi
ti. Uči se kuhati. Uči se kuhati
na meni. Naj globoko dihajo Indijci.
In kako si določal. Kdaj te bom
gledal v obraz, kdaj skozi na pol
prozorno plastiko. Globoko sem
dihal in bil naslonjen na zid in
topotale so noge po stopnišču. Zvezek
je pozabila. Kupil sem brie, se
sprehodil. Šel do roba ulice in potem
v knjižnico. Nisem vedel, kam dati
tisti trikotniček od konzerve piva.