Ob vrnitvi (Anton Medved)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Azma Ob vrnitvi (Anton Medved)
Pesmi 1
Anton Medved
Vzori
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt



 
»Minila je vojna, prišel sem domu;
bodite pozdravljeni, stariši mili!«
  »Prišel si domu — a nimaš miru.
Kam precej od naju korak te sili?«
  »O stariši moji, saj veste lahko:
  Iz bojnega vleče me plesa
    tja doli, tja doli,
    kjer rože cveto,
  ropočejo mlinska kolesa!

Tako se mi zdi, da čujem nje glas,
ki tožno in sladko obenem me vabi:
  O pridi, o pridi že k meni v vas,
nikar me, ljube verne, ne zabi!
  Kako te čakam, željno, težko!
  Iz bojnega vrni se plesa
    sem doli, sem doli,
    kjer rože cveto,
  ropočejo mlinska kolesa!«

»Sin najin, gorje! Pozabi je ti!
In najina vest te smrtno ne rani!
  Umrl je mlinar in njega hči — —
pod zemljo spi ob očetovi strani.
  Njo, ki si jo ljubil tako srčno,
  zastira že črna zavesa
    tam doli, tam doli,
    kjer rože cveto,
  počivajo mlinska kolesa . . . «

»Nikdar, nikdar! Kako zadušim
spomin na njo, kraljico spomina?
  Pustite me, stariši, da pohitim
do mlina in h grobu dalje od mlina.
  Na grob zasadim naj cvetje novó,
kropim je le z roso očesa
    tam doli, tam doli,
    kjer rože sahnó,
  počivajo mlinska kolesa . . . «