Ob oddaji radijskih aparatov

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search

Prišel je čas,

ko smo kot želve

boječe skrivali glave,

ponižno poslušali

in lizali pete...


Dovolj trobili v stare smo rogove,

po strunah

žic bodečih

ubiramo zdaj pesmi nove.


Nam radijskih ni treba poročil:

antene so iz naših žil,

sprejemniki oči

in radijske cevi- kosti,

ki poljejo po njih vesti

o boju vseh ljudi.


Od step sibirskih in ravnin

se stekajo v srca

glasovi novega sveta!


Zato ni treba radijskih nam poročil,

vesti lijo v nas preko naših žil!