Ob najhujši uri

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Konji belci gredo mimo Ob najhujši uri
Pesmi v prozi
Srečko Kosovel
Rekviem življenju
Dovoljenje: Edit-delete-not encyclopedic.svg Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt



  Najhujša ura obupa pride, najhujša ura. Kadar bo teht-
nica v ravnovesju, takrat bo prišla. In niti bilka ne bo
vztrepetala, da bi prevesila tehtnico: žívi! In niti veter se
ne bo zganil, da bi ti rekel: pojdi! Najhujša ura obupa
pride, najhujša ura. Kadar bo tehtnica v ravnovesju, ta-
krat bo prišla.
  Takrat bo prišla, kadar boš stal med poldnevom pol-
dneva, polnočjo polnoči: sam, brez drugov, sam, brez zve-
zde, in ne boš vedel imena, s katerim bi klical Boga.
  Najhujša ura obupa pride. Takrat ko ne boš vedel, za-
kaj si rojen in kam si poslan. Kakor sodnik boš tožil ve-
soljstvo, da te je rodilo. Stal boš s ciankalijem v roki pred
belimi vrati: Naj vstopim? Naj vstopim? Naj vstopim?
  Stal boš pred belimi vrati, spoznal njih skrivnost, njih
strašno skrivnost, da ne moreš umreti, utrniti se, posta-
ti nič.
  Zlata tišina ti bo odgovarjala: »O, tudi nič je nekaj, kar
ti kljubuje!«
  In niti bilka ne bo vztrepetala, da bi prevesila tehtnico:
žívi!
 Ti pa boš živel še dalje.