Ob 25 letnici poroke

'Ob 25 letnici poroke'
Vera Albreht

Spisano:	Alenka Župančič
Viri:	Vera Albreht, Ob 25 letnici poroke, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Posebne zbirke Boga Komelja, Zapuščina Vere Albreht, Ms 254, tipkopis, IN = 6802.
Dovoljenje: {{licenca-	Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0}}
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

Ob 25 letnici poroke

Prav gotovo se i ti spominjaš
najine obletnice poroke.
Vem, da prav tako kot jaz, preklinjaš
čas, ki gluh za kletev je in stoke.

Vem, da v mislih se povračaš v kraje,
koder sva hodila polna vere.
Šla oba sva v to pregnanstvo raje,
ko več druge ni bilò izbere.

Kdo po našem gospodari domu?
Psička je ostala v hiši sama.
Morda le se smilila je komu,
ko izvedel je, kako je z nama?

Kdo po najinih posteljah polega?
Kdo na rjuhah najinih počiva?
Kar želi, pobere naj zalega,
le da vrneva oba se živa.

Opombe urednice[uredi]

Vera Kesler in Fran Albreht sta se na Bledu poročila 25. maja 1919. Pesem je Albrehtova napisala 25. maja 1944 v koncentracijskem taborišču Ravensbrück, njem mož Fran pa je bil v taborišču Dachau. Tačas je jazbečarko Pufi čuvala Verina sestra Mica Čop. Ko so jo Nemci zaprli, je za Pufi skrbela Verina sestrična Tina Velikonja. Mica Čop je v času 29. 3. 1944 do poletja 1944 pisala sestri Veri v taborišče, na koncu je podpisala sebe in Pufi. Torej do 25. maja 1944 Vera še ni prejela sestrinega pisma (Del pisma v: M. Župančič, A. Župančič, Stiki dr. Juliusa Kugyja s širšo družino Kessler, Goriški letnik: zbornik Goriškega muzeja, 2015, [Št.] 37/38 (2013/2014), str. 285-300.)