O starem kmetiču, ki je šel orat

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
PASTIRICA DROBTINICA
Kristina Brenk
Spisano: Damjana Nišandžić in Nina Popović
Izdano: (COBISS)
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave: 50%.svg To besedilo je površno pregledano in se v njem še najdejo napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt



Nekoč je bil kmet, ki je vpregel plug in šel orat. Dolgo, dolgo je oral. Na vsem lepem je med brazdami izoral veliko skrinjo. Le kaj je v njej, je mislil. Zelo rad bi pogledal. Toda skrinja je bila zaklenjena in je imela trdno ključavnico. Tedaj je kmetič šel in poiskal ključavničarja z mnogimi ključi. Poizkusil je z največjim ključem in je bil ravno pravšni. Odklenil je. Kaj sta zagledala ? V skrinji je bila še ena skrinja, ki je bila tudi zaklenjena. Ključavničar je vzel drugi ključ in je skrinjo odklenil. Našla sta tretjo skrinjo in v tej je bila tudi manjša skrinja in v njej še manjša. Tako je šlo naprej. Vsaka manjša skrinja, pa je bila lepša od prejšnje. Navsezadnje sta našla v skrinjici majčkeno zlato skrinjico, za katero pa ključavničar ni imel nobenega ključa več. Vzel je zlato buciko, naredil iz nje zlat ključek in odklenil zlato skrinjico. Pomislite, kaj je bilo v nji: majčken zlat teliček, ki si je obgrizel repek, da je bil čisto, čisto kratek. Če bi bil repek daljši, bi bila tudi tale povestica daljša.


Nemška pravljica