O pravljicah

← haska ni

o pravljicah polnočno vino Vitomil Zupan

Zupan: pesnik →

Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Spominjajte se samo kadar je čas.
Drugače vse pozabite.
Vem, oče sem vam. A pozabite. Zablodil sem.
Preveč sem hotel, prehitro sem hodil.
Ne hodite za mano, to je naporno.
Sonce bo šlo k vragu, ta svet bo vzela tema.
Nekdaj sem si želel deset, dvanajst otrok.
Ker nisem vedel. Kar vi zdaj ne veste.
Zakaj sem zablodil: cilj sem si ustvaril,
daljni, sijajni, nedosegljivi -
in vanj verjel ko v boga.
To je bila pravljica.
A v letu 1972 umirajo zadnje pravljice.
Še Barbara je predelala »Rdečo kapico«
po svoje.