O potresu zemlje

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
O potresu zemlje
J. G. Verdelski
Izdano: Slovenske večernice, Izdala družba Sv. Mohora, Celovec (2. zvezek, 2. natis), 1861
Viri: dLib
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

O potresu zemlje ste gotovo že večkrat slišali govoriti, in marsikdo izmed vas ga je že tudi čutil. Ta potres je gibanje pojedinih delov terde zemlje, in se pojavlja na razne viže, z večo ali manjo močjó, z večo ali manjo strahovitostjo. Kakšenkrat je clo tako silovit, da zverne in podere hiše, in da spremení poveršje naše zemlje. Nasledbe moči tacih potresov so večkrat zlo škodljive in žalostne. Tako, na primer, je znano, da leta 1667 je bil po takem potresu cel Dubrovnik (Ragusa) v Dalmaciji razdjan in razvaljen (po tem so ga pa Dubrovčani termoglavno na ravno tistem mestu spet sozidali!) Vémo dalej, da ravno tam je tudi deloma leta 1842, deloma leta 1843 z enako nesrečo žugal drug potres, ki pa vendar, hvala Bogu! ni imel groznih posledkov, kakor leta 1667. Znano je tudi, da je bil leta 1755 tako močen in silovit potres v Lizbonu na Portugalskem, da je okoli 40.000 ljudi pod razvalinami hiš konec vzelo, in da je veliko veliko premoženja na nič prišlo.

„Od kod pa je vse to? Kaj je pač temu vzrok?“ se bo nek vprašalo.

Odgovor. Znotranjščina naše zemlje ima mnogo vnemljivih rečí (materij), postavimo, žveplo, solitar itd. Te materije se rade razgrevajo in vnemajo same od sebe, ravno kakor se, na primér, razgreva in vnema tudi pokošená in precej na kup spravljena vlažná trava. Tako vnemanje se prigodí posebno, kedar omenjene materije pridejo v dotiko z mokroto. Po tem se napravi nek potanjšan zrak, ki se pa razširja, in si išče za to razširjenje primernega prostora, ravno kakor si ga išče tudi potanjšani zrak v puškni cevi, kedar se po sproženju vname v nji strelni prah (smodnik), in pahne s tim ž nje na vso moč svinčene šiberce ali krogle.

Kedar si tak zrak lahko najde prostora za svoje razširjenje, ravno kakor si ga tudi najde v puškni cevi, takrat je s tim že vse odpravljeno. Če je pa ves in dobro zapert v kaki notranji zemeljski votlini ali kjer si bodi, se jako napenja, in si išče na vso moč izhod ali predor. Ako ga pa precej ne najde, se jame, bi se skoraj reklo, serditi in potrese zemljo ..., dokler mu se ne odpre na kakšno vižo.

To je tedaj potres zemlje; tako le si ga moramo razjasniti. Ker pa po navadi postaja le blizo vode, in zlasti blizo morja ali kakega jezera, kakor nam kaže skušnja tudi na Koroškem, tako tudi to potèrjuje, kar smo povedali od vzroka ali početka zemljopotresov.