O osličku, ki je šel pogledat svet

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
O osličku, ki je šel pogledat svet
Spisano: Janja Vovk in Maja Milavec
Izdano: 118760704
Viri: 118760704
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave: 25%.svg V tem besedilu je še veliko napak in ga je potrebno pregledati ali pa še ni v celoti prepisano.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


O OSLIČKU, KI JE ŠEL POGLEDAT SVET ilustriral Zvonko Čoh

Nekoč je živel osliček. Rodil se je v nedeljo in pravijo, da je to prav poseben dan. Če si rojen v nedeljo, potem te vedno spremlja sreča. No, le poslušajte, kako se je godilo osličku. Nekega dne je pogledal skozi okence in si rekel: »Kako lep je svet! Kaj, ko bi ga šel pogledat?! Samo malo, čisto malo, le do prvega ovinka.«

Mame ni bilo doma in tako je osliček odprl vrata in se kar sam odpravil na pot. Hodil je, hodil in gledal na vse strani. Hodil je, hodil, do prvega ovinka in še naprej. Hodil je in prav zadovoljno migal z ušesi. A glej! Na vsem lepem mu je pot prekrižala čarovnica. »Huuu, huuu! Pa te imam!« je zaklicala čarovnica. »Kar takoj greš z menoj! Še nocoj te vržem v lonec!« Stopila je bliže in ga prijela za ušesa. A čim ga je prijela, jo je speklo, kot bi dala roko v ogenj!

»Aj-aj-aj!« je zastokala čarovnica. »Kako pečeš! Ooo, že vidim, ti nisi zame! V nedeljo si prišel na svet!« »Ja,ja, v nedeljo,« je prikimal osliček in -- cika, coka, cika, coka -- šel lepo naprej. Pa je srečal divjega moža. »Poglej, poglej! Osliček!« se je namuznil divji mož. »Ravno prav! Po drva mi boš hodil in vodo mi boš nosil od potoka!« Stopil je bliže -- a čim ga je prijel, ga je speklo, kot bi dal roko v ogenj.

»Aj-aj-aj!« je zastokal tudi divji mož. »Kako pečeš! Ooo, že vidim, ti nisi zame! V nedeljo si prišel na svet!« »Ja,ja, v nedeljo. Tako pravi tudi moja mamica,« je prikimal osliček in -- cika, coka, cika, coka -- šel lepo naprej. Hodil je, hodil, pa so ga kar naenkrat obstopile vile. »Poglejte, poglejte!« so zaklicale. »Osliček! Pri nas bo ostal in nas nosil čez travnike!« A ko so ga prijele, so se tudi vile spekle.

»Kako grdo peče!« so zatarnale in umaknile ročice. »Ne, ne moremo ga vzeti! V nedeljo je prišel na svet!« »Ja, ja, v nedeljo. Kakor vsi oslički,« je prikimal osliček in -cika, coka, cika, coka -- šel lepo naprej. Hodil je, hodil in je videl, kako lep je svet. Šele zvečer se je vrnil domov. A mama? Najprej ga je, potepuha, za ušesa, potem pa mu je dala zelja in sočne mlade travice.

Angleška ljudska