O miški, ki je pela

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
O miški, ki je pela
Spisano: Janja Vovk in Maja Milavec
Izdano: 118760704
Viri: 118760704
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave: 25%.svg V tem besedilu je še veliko napak in ga je potrebno pregledati ali pa še ni v celoti prepisano.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


O MIŠKI, KI JE PELA ilustrirala Jelka Godec Schmidt

Nekoč je živela miš, ki je imela mladičke. Miš je pela, mladički pa so -- kot pravijo -- veselo poplesavali. A nekega dne se je mimo priklatil kojot. Zaslišal je mišjo pesem -- joj, kako mu je bila všeč! Stopil je bliže, pogledal je v luknjo in v luknji zagledal pojočo miš. In je zaklical: »Miš, daj mi svojo pesmico!« A miš je odkimala. »Ne dam, ne dam!« »Slišiš, miš! Daj mi svojo pesmico!« je ponovil kojot. A miš še enkrat: »Ne dam, ne dam!« »Daj mi svojo pesmico! Takoj!« se je razjezil kojot.V »Ne dam, ne dam,« mu je zapela miš. »Še nikomur je nisem dala, tudi tebi je ne bom!« »Daj,« je zavpil kojot, »če ne pridem in jo vzamem sam!« A miška spet: »Ne dam, ne dam. Kako bodo brez nje plesali moji mladički?« Zdaj je bilo kojotu dovolj. S taco je udaril po luknji in je ril in rinil, da bi prišel do miške. Zrinil se je v rov -- a v njeni ni našel niti miške niti njene pesmice. Kajti miš je prijela mladičke in mu skozi drugo luknjo ušla kdovekam. Tam še vedno poje, mladički pa, kot pravijo, še vedno veselo poplesavajo. Tako so pripovedovali v zimskih nočeh in tako je tudi zares bilo.

Pravljica Indijancev Tonkawa