Novmašniku
Vsak stan je svet, ki svoje delovanje
Obrača v prid in v občno blagostanje,
A viši nego so stanovi vsi
Je ta, ki si izbral ga sebi Ti.
Vsak stan je vezan na dolžnosti svoje,
Čuj zdaj prevzvišene naloge Tvoje:
Oznanovalec vere bodi Ti,
Ki cerkev jo katoliška uči.
Ti ljudstvu pot k življenju kaži pravi,
Tolaži v stiski njega in težavi.
Obupa, koji grešnika teži,
Rešenje zaželeno daj mu Ti.
Ubogim in sirotam bodi v sili
Branitelj, pomočnik in oče mili;
Na strani revnemu Ti ljudstvu stoj
Uče ga, stan kako si vzboljša svoj;
Podpiraj čednost ne samo v besedi,
No pospešuj jo z lastnimi izgledi;
Književnosti ostani zvest prijatelj,
Umetnostim naklonjen podpiratelj;
Narodu svojemu Ti bodi ščit,
Za-nj mnogo bode dano ti storit;
V težavah kader svojega stami
Hvaležnosti nikjer ne bo sledu :
Prepričanje naj bode Ti v tešilo,
Da delo Tvoje sad bo obrodilo.
Pogumno torej svoj nastopi pot,
Ljubezen, sreča spremljaj te povsod!