Novi ljudje (Jarc)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Pesem o družbi Novi ljudje
(Novembrske pesmi)
Miran Jarc
O pesmi (Jarc)
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Polna so jih vsa križišča.
Že se jih boji vsak dom.
Kot da slepec slepca išče …
Blodijo iz katakomb.

Nemi, blazno v nas strmijo.
Kakšne nosijo vesti?
Mi pred njimi se gubimo
v meglo starih melodij.

Izpod mostovja, iz kanalov,
kamnolomov vstajajo,
onostranski, brez pozdravov
tiho se sprehajajo.

Njih pogled nas v dušo pali,
v snih nas obiskujejo …
Kakšni so to Trije kralji?
Smrt napovedujejo?

Strašna iz oči jim vpije
zagonetka … Ne vemó
kaj iz njih, temnìh, se izvija,
ali tožba, ali upor?

Že med nami so. Nikamor
jim ne uidemo. Zaman
iščemo v preteklost znano.
Svet naš zdaj je kot brez dna.

Slutnja mi zavest preblisne:
Duh pravékov je zavel.
Kdor si slab, oči zatisni.
Duh izbira … Kri je vez.

Ranjene ljubezni vdor …
To se izrul bo duš vihar.
Vrelci praživljenja vro …
Sodba jezdi prek sveta.