Pojdi na vsebino

Novi »bogovi«

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Simonu Rutarju Novi »bogovi«
Poezije 4
Simon Gregorčič
Zvončku
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


»Qui habitat in coelis, irridebit eos«.

On, ki biva na nebu, se jim smeje.

Psalm II.


Bogovi, trepetajte,
vaš čas je proč!
Zdaj rod vam žuga »vsemogoč«,
le vdajte se, le vdajte!
Dovolj pač dolgo vi tam gori
ste vladali
in, ko da sužnji mi smo stvori,
nam bremena nakladali.
Bogovi!
Vi stari ste, mi mladi, novi,
prestòl vaš star je in trhlen,
od črvov ves razjeden;
prestòl in vas bogov noben
obstanka več ni vreden.
Bogovi stari, le zamrite,
prestòl si sami razrušite,
sicer ga mi poderemo
in dedščino poberemo!
Prestòl si zlat napravimo
in sebe nanj postavimo;
bogovi vladajo naj novi
in tisti bomo mi bogovi!



Čuj, kakšen hrum, čuj, kak potres!
Mar res se ruši svod nebes
in božji se drobi prestòl
in Bog zgrmeva z njega dol
na »bogstev« novih silni vkaz? —
O ne, tem »bogstvom« le na glas
se roga stari Bog bogov:
s tem stresa se nebeški krov!