Nova krama
Nova krama Urban Jarnik |
|
Prídi Hanžej! v mojo kramo,
Jaz imam
Čudno blago, zlato slamo,
Vse predam:
Novo léto, nove šeme,
V sénci, sónce, hudo vreme,
Diž nadam.
Panje mam 'no tud bučele,
Povžjo strd;
Nove norce cel debele,
Tinko žrd;
Némške Turke, Kamčadale,
Modre, k' so Zamórca prale,
Sméšen srd.
Vojske zavol ene muhe,
V pólju smrt:
Sétve od ´morije suhe,
V lufti krt.
Sable, štuke bliskajoče,
Več ki pamet velajoče,
Um podrt.
Žlahtne tate no roparje
Češene,
Krale, kmete no cesarje
Vsmílene.
Golobíce per segurju,
Pišete pa per duhurju
Hranjene.
V gradéh kmete, v ječah krale
Kronjene,
V pušah cérkve, v cérkvéh štale
Zmišlene.
Domačijo prav bogato,
Slabo pamet prekopato,
Škopnjake.
Sveto jezo, pa brez gréha,
Snég no krop;
Trí želode od oréha,
Meden čop.
Stare žene molčijoče,
Grozne vode gor tekoče,
Pražen snop.
Lép' ostrížene deklíce
Brez rokav,
Tihe, mutaste tarice
Brez težav:
Dolge hlače, kratke janke,
Keperneke no opanke,
Tavžent glav.
Prazne vére, trde glave
Kamnate,
Nove vkaze no zméšnjave
Spredene.
V redi ríde, prídno zmoto,
Kunštno pisano dragoto,
Riveže.
Doktarje no stare pravde
Mír pokoj:
Dolge za híšne koravde,
Pravden roj:
Brez bolnikov ozdravnike,
V praznej cerkvi vučinike,
Meglen vój.
V maternim telesu Prínce
Vgledane,
'Z mórsske vode béle klínce
Zmedene:
Prav kopato prazno méro,
Strgan kíkel za bandéro,
Sitarje.
V Némcah skažene Slovence,
Vse na pol,
Némške za govor studence,
Ročen stol:
Ptuje réči, ptuje blago
Je za kupca vus čas drago,
Gor no dol.
Prav dišèče dobre víne
Štajerske;
V masli kuhane mrzlíne
Kralove:
Mlado babco, staro déte,
Vrapaste kostene léte,
Smrtnjake.
Prazne mošne, brihtne glave,
Ojster nož;
Nove škrbaste postave,
'Z mléka gož.
Sive mlade vovčje làse,
Strgane no gnile čase,
Tri sto rož.
Velko 'mam še tiga blaga
V krami ga,
Doba je per meni vaga
Zmerjena:
Al se tebi kaj dopade,
Vzemi vun za čokolade:
Ručaj ga!