Nočna vožnja

Nočna vožnja Vera Albreht

Spisano:	Alenka Župančič
Viri:	Vera Albreht, Nočna vožnja, str. 20-21, Mi gradimo, 1950.
Dovoljenje: {{licenca-	Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0}}
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Ko smo z avtom se vozili
v temni noči skozi gozd,
je iz svoje luknje zlezel,
marsikakšen nočni gost.
Kar naenkrat iz temine
dvoje luči. ─ Kdo bo to?
Preko ceste nekdo šine,
v goste smreke brž izgine…
Rep košat─ to je lisica,
šla na lov je v vas, tatica.
Neokretno cesto reže
jazbec. Ga spoznam po progi
črni prek ušes. Ubogi
bo ušel nam? Je že čez!
Avto dirja. Sredi pota
prav na drobno jo ubira.
Glej ga! Glej ga! Jež maršira,
da ponoči bo lovil.
Pazi! Dobro! Še je živ!
Zajček belopeti plane
preko ceste na poljane…
Avto dirja, stroj ropoče,
v hišici otrok zajoče,
v vasi pes čuvaj zalaja,
na obzorju luna vstaja.