Nočna pota
← Vrnitev | Pesem: Nočna pota Temna vrata Lili Novy |
Morda → |
|
NOČNA POTA
Iz razsvetljene krčme smo stopili
na temni trg. Rosilo je z nebá.
Ko so se drug za drugim poslovili,
sva skozi pozno noč odšla samá.
Besede nočne sva si govorila,
ki slajše so od dnevnih besedi
in sva med hojo najino čutila,
kako ubrano nama polje(*) kri.
Bilà takrat jesen je mrka, vela,
od severa je pihal prvi mraz,
a nama je krajina zacvetela
kot v pomladansko topel, jasen čas.
Iz grma je dehtelo po aprilu,
kot bi tičale tam vijolice;
sledila vsa v pozabi sva vabilu
brezčasne, čudežne okolice.
Odplavale so te noči čarobne,
kot svetli ščip se skrije za oblak,
in zdaj so moje ure vse turobne,
zapredene v samote mrzli mrak.
Pomlad je zdaj, a kot da nima zraka
se v živih prsih mi srcé duši.
Nešteto zvezd rosečo luč pretaka,
a meni je prekrila noč poti. -
(*) verjetno napaka v izvirniku. Bolj verjetno je "poje"