Noči

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Kak sramežljivo prečudovita Noči
Topol samujoč
Josip Murn - Aleksandrov
Prosinec
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


1

Monotono
se koraki
v trudno tmo gube,
mračnoleno
le oblaki
proti severu hite -

Ah, visoka
okna njena
so mrtva,
znana roka
osvetljena
po zavesah
ne igra
in nobena
luč mehka...

Pač nje duša
davno sluša
dolge noči
tihi raj -
Tu minuta
za minuto
težko plava
v noč prečuto
v vsebrezkončni,
nepovratni kraj - -

2

Čuješ, čuješ,
duša hoče,
k tebi hoče
po svoj dan! -
Pridi, pridi,
Alma, pridi...
Ah, zaman -
Od zidovja le odmeva
blodne duše
nočni jek...
Večnost, večnost,
duša plaka,
ker tak mučen
smrti beg -
V globočinah
žgoče duše
čutim, Alma,
tvoj obraz -
in nemirno
polje srce,
in nestrpno
čakam jaz.

3

Po teminah
vlažne noči
hladni vetri
vejejo,
v razdejanih
mračnih dušah
tak strasti se
smejejo...
Temnih, temnih,
nerazrešnih
misli morje
tamkaj spi -
Ugasni, ugasni
v globočinah
noč z žarečimi očmi!

Alma, glej, kak lučke
trudno se leskečejo...
Kakor duše
neutešne
tak trepečejo,
zadnje žarke
dolge, mehke
v temo mečejo,
ah, in teme
grozne noči
dvigniti se
nečejo.