Njiva (Ko njiva)
| Njiva Vera Albreht |
| |||||||||||||
Kot njiva zrelih sem plodov obrana,
vendar spi v njej še tajne sile rast,
ki je v globinah zemlje zakopana
in ji zorenje je poslednja slast.
Preko strnišč zavijajo viharji,
jesenskemu deževju konca ni –
a ona sanja o poletni zarji,
ki božajoč nabrekli sad zlatí …
Predolga bo jesen, premračna zima,
ko marčev dež spet lehe odtali;
kdor šteje dneve, potrpljenja nima,
poženi čas, da kal še obrodi!